STA novice / Bruselj predstavil prvo strategijo za enakost oseb LGBTIQ (dopolnjeno)

Prvo evropsko strategijo za enakost lezbijk, gejev, biseksualnih, transspolnih, interspolnih in kvir oseb (LGBTIQ) je septembra v govoru o stanju v uniji napovedala predsednica komisije Ursula von der Leyen.

Von der Leynova je tedaj izpostavila, da v EU ni prostora za območja s prepovedmi vstopa osebam LGBTQI ter da si bo prizadevala za vzajemno priznavanje družinskih vezi v EU. "Če ste starši v eni državi, ste starši v vsaki državi," je poudarila.

Medtem ko je v minulih letih bilo nekaj napredka pri zagotavljanju enakosti oseb LGBTIQ, se jih še vedno več kot polovica boji odkritosti, 43 odstotkov se jih počuti diskriminiranih in koronska kriza je položaj poslabšala. Na sploh je po letu 2012 zaznati poslabšanje razmer, navajajo v Bruslju.

Podpredsednica komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova je ob predstavitvi strategije poudarila, da ne gre za ideologijo, ampak za ljubezen ter za zagotavljanje varnosti in nediskriminacije za vse.

"Enakost in nediskriminacija sta jedrni vrednoti in temeljni pravici v EU. To pomeni, da se vsak v EU mora počutiti varno in svobodno, brez strahu pred diskriminacijo ali nasiljem zaradi spolne usmerjenosti, identitete, izražanja ali značilnosti," je izpostavila komisarka za enakost Helena Dalli.

Do popolne vključitve in sprejemanja, ki ju osebe LGBTIQ zaslužijo, je še daleč, je še dejala Dallijeva in pozvala vse članice unije, ki še nimajo nacionalne strategije za enakost oseb LGBTIQ, naj takšno strategijo sprejmejo. Na vprašanje, katere članice strategije še nimajo, pa ni želela odgovoriti.

Sploh prva evropska strategija za enakost skupnosti LGBTIQ se sicer opira na štiri stebre: odpravljanje diskriminacije, zlasti na področju zaposlovanja, zagotavljanje varnosti, oblikovanje vključujočih družb in spodbujanje enakosti skupnosti LGBTIQ po svetu.

Eden od ključnih predlogov je razširitev seznama kaznivih dejanj EU - gre za področja kaznivih dejanj, na katerih je mogoče usklajevanje na evropski ravni - na kazniva dejanja iz sovraštva, vključno s homofobnimi kaznivimi dejanji iz sovraštva in homofobnim sovražnim govorom. Pobudo za razširitev tega seznama naj bi komisija predstavila prihodnje leto.

Komisija napoveduje tudi pripravo zakonodaje, ki bo članicam omogočala vzajemno priznavanje starševstva v čezmejnih primerih in s tem zavarovala pravice mavričnih družin v skladu z načelom "če smo starši v eni državi, smo starši v vseh državah".

Zaradi razlik med zakonodajami članic namreč družinske vezi niso vedno priznane, ko mavrične družine prečkajo notranje meje EU. Gre sicer za zakonodajo na področju družinskega prava, ki se sprejema s soglasjem, tako da bo razprava zahtevna.

Komisija bo preučila tudi možnost ukrepanja v podporo vzajemnemu priznavanju istospolnih partnerstev med članicami. 21 članic priznava določeno obliko istospolnih partnerstev, nekatere od teh tudi pravico do posvojitve otrok, je stanje povzela Jourova.

V Bruslju napovedujejo redno spremljanje izvajanja strategije, leta 2023 bodo predstavili vmesni pregled. Opozarjajo tudi, da pričakujejo dosledno spoštovanje obstoječe zakonodaje na tem področju in da v primeru kršitev ne bodo oklevali s pravnim postopkom.

Številna področja politike, povezana z izboljšanjem enakosti oseb LGBTIQ, so sicer v nacionalni pristojnosti, a EU igra vlogo pri usklajevanju ukrepov članic, spremljanju izvajanja in napredka ter zagotavljanju podpore s sredstvi EU.

Jourova je danes izpostavila, da je spoštovanje temeljnih pravic tudi pogoj za pridobitev evropskih sredstev.

Komisija je sicer pred časom zavrnila prošnje za finančno pomoč šestim poljskim občinam, ker so sprejele resolucije, ki škodujejo pravicam oseb LGBTIQ. Na vprašanje, zakaj ni sprožila pravnega postopka, Jourova odgovarja, da nimajo dovolj dokazov za kršitve na podlagi teh resolucij.

O načrtih madžarske vlade za sprejetje zakonodaje, ki bi istospolnim parom dejansko prepovedala posvojitev otroka, in ustavnega amandmaja, s katerim bi med drugim določili, da "je mati ženska, oče pa moški", pa je Jourova dejala, da je treba ob sprejemanju takšne zakonodaje zagotoviti dovolj časa za ustrezno javno razpravo. Nacionalne zakonodaje načeloma ne komentirajo pred sprejetjem, a razvoj dogodkov na Madžarskem pozorno spremljajo, je še dodala.