STA novice / Za nekatere poslance predlog nove azilne zakonodaje preveč restriktiven, drugi bi jo še bolj zaostrili

Glavni cilj predloga je po besedah notranjega ministra Aleša Hojsa zagotoviti hitro in učinkovito mednarodno zaščito za tiste, ki jo dejansko potrebujejo, hkrati pa v največji meri izkoreniniti zlorabo azilne zakonodaje. Predlog med drugim predvideva sankcije za oviranje izvedbe postopkov mednarodne zaščite, neupoštevanje dolžnosti prosilcev za mednarodno zaščito, kršenje pravil bivanja v nastanitvenih centrih, pravil javnega reda in miru ter kazniva dejanja. Prav tako naj bi omogočili učinkovitejšo izvedbo omejitve gibanja, osebe z mednarodno zaščito pa spodbujali k integraciji.

Hojs je ob tem povedal, da so nekatere stranke želele še bolj restriktivne rešitve, a jih zaradi okvira pravnega reda EU ni bilo mogoče uvesti. "Zato so nekatere stvari seveda zaostrene manj, kot bi si morda nekateri želeli," je dodal.

Med takšnimi je poslanec SDS Branko Grims, ki je poudaril, da je treba zaostriti zakonodajo, da se število zlorab zmanjša in da se stroške azilnih postopkov "spravi v nek razumen okvir". Zato bi bilo treba predlog še dodelati, saj bi si sam "želel mnogo mnogo več" v smeri zaostrovanja zakonodaje. "Če ne želimo biti tisti, ki bomo nosili breme celotne Evrope, je treba to zakonodajo najmanj toliko zaostriti, da bo enakovredna z vsemi sosedi", je še dejal Grims.

Podobnega mnenja so v SNS, kjer so prav tako prepričani, da bi moral predlog ubrati strožjo politiko pri priznanju mednarodne zaščite, kot je dejal poslanec SNS Dušan Šiško. V SNS po njegovih besedah zahtevajo, da se na prvem mestu zagotavlja nacionalna varnost in javna korist, prav tako pa ne vidijo smisla v tem, da bi se bremena migracij solidarnostno delila med državami članicami EU.

Da so spremembe nujne zaradi povečevanja števila vloženih prošenj za mednarodno zaščito v Sloveniji in s tem čedalje bolj obremenjenega sistema, so prepričani tudi v NSi. Andrej Černigoj je opozoril, da v zadnjem obdobju več kot polovica vseh prošenj za azil prihaja od državljanov, katerih izvorne države so varne, poleg tega 80 odstotkov prosilcev zapusti Slovenijo in nadaljuje pot v druge evropske države. To po njegovem mnenju predstavlja varnostna in socialna tveganja v EU.

Predlog nameravajo podpreti tudi v poslanski skupini DeSUS, kjer se po besedah Roberta Polnarja strinjajo, da je treba področje migracij kar najbolj smotrno regulirati. Kot posebej pomembno je Polnar izpostavil, da temeljni koncept novele zakona o mednarodni zaščiti ni namenjen oteževanju postopkov pridobivanja mednarodne zaščite, pač pa preprečevanju zlorab azilnih postopkov.

V SMC stališča poslanske skupine niso predstavili, je pa Janja Sluga že ob obravnavi novele zakona o tujcih, o kateri so poslanci razpravljali pred novelo zakona o mednarodni zaščiti, napovedala, da bodo v prvem branju predlog podprli. Bodo pa v nadaljevanju prisluhnili pripombam zakonodajno-pravne službe in zahtevali popravke, če bodo ti potrebni.

Do predloga pa so najbolj kritični v Levici. "Iz imena zakona bi sklepali, da gre za zakon o zagotavljanju mednarodne zaščite vsem, ki zaradi pregona v matičnih državah to zaščito potrebujejo. A bolj kot o mednarodni zaščiti beguncev zakon določa, kako preprečiti, da bi begunci do mednarodne zaščite sploh prišli," je poudarila poslanka Violeta Tomić. Namen trenutne vlade je po njenih besedah "preprosto de facto ukinitev mednarodne zaščite", zato v Levici predloga ne bodo podprli.

Tudi po oceni Nika Prebila (LMŠ) vlada s temi spremembam tujcem omejuje in otežuje dostop do mednarodne zaščite, predlog pa predvideva tudi številne sankcije. "Z uvajanjem dodatnih represivnih elementov se želi vzpostaviti red in preprečiti zlorabe. Do neke mere bi se s tem lahko strinjali, če bi imeli zagotovili, da bodo ti postopki vodeni objektivno in da trenutna vlada migracijskih razmer ne bi izkoriščala za dosego lastnih političnih ciljev," je poudaril poslanec LMŠ.

V SD pa menijo, da je nujno treba skrajšati in racionalizirati postopke za ugotavljanje upravičenosti do mednarodne zaščite. A ob tem po opozorilih Predraga Bakovića ne smejo izpustiti nikogar, ki mednarodno zaščito resnično potrebuje. "Izključiti takšnega prosilca iz postopka bi pomenilo pahniti ga v hudo nevarnost," je poudaril. Izpostavil je tudi, da je problem varovanja zunanje meje tudi problem celotne EU, ki bo morala najti konkretne ukrepe.

Ker predlog vsebuje precej restriktivne določbe, se bo z njim po besedah Maše Kociper (SAB) Slovenija še nekoliko bolj približala državam z restriktivno azilno zakonodajo, kot je denimo Madžarska. Meni, da bo treba najti rešitve za pomoč tistim, ki jo resnično potrebujejo, hkrati pa uspešno preprečevati zlorabe. Pri tem je treba iskati enotne rešitve na ravni EU, nacionalna zakonodaja pa naj bi tem spremembam sledila, je še opozorila Kociprova.