Navigacija
Portal TFL

STA novice / Ustavno sodišče glede izbrisov v bankah znova z vprašanji za Sodišče EU (zbirno)

petek, 29.1.2021

Ljubljana, 29. januarja (STA) - Ustavno sodišče se je v presoji ustavnosti zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank z več vprašanji obrnilo na Sodišče EU. V Banki Slovenije se s tem strinjajo, medtem ko so mali delničarji ogorčeni, saj se rešitev po njihovem znova odmika za več let.

Ustavno sodišče se je že novembra 2014 v postopku ustavne presoje zakona o bančništvu in novele tega zakona, ki je bila ena od podlag za razlastitev imetnikov podrejenih obveznic in delnic podržavljenih bank, z več vprašanji obrnilo na Sodišče EU v Luksemburgu. To je decembra 2015 izvedlo obravnavo mnenj različnih akterjev in julija 2016 odgovorilo na zastavljena vprašanja.

Ustavno sodišče je nato oktobra 2016 ugotovilo, da je novela zakona o bančništvu skladna z ustavo v delu, ki je omogočil izredni ukrep Banke Slovenije, in da ni skladna z ustavo v delu, ki ni omogočal učinkovitega sodnega varstva.

Država je izpolnila odločbo ustavnega sodišča konec leta 2019, ko je začel veljati zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Ta naj bi urejal učinkovito sodno varstvo, a so se Banka Slovenije in nekatere druge interesne skupine znova obrnile na ustavno sodišče. To je v začetku lanskega leta začelo obravnavo ustavnosti delov tega zakona in marca lani do končne odločitve zadržalo njegovo izvrševanje.

Ustavno sodišče se je s sklepom s 14. januarja, kar so sporočili danes, odločilo, da se v postopku presoje ustavnosti zakonov o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ter o Banki Slovenije z določenimi vprašanji obrne na Sodišče EU. Do odločitve Sodišče EU je postopek prekinilo, Sodišču EU pa predlagalo, da odloči po hitrem postopku.

Ustavno sodišče zanima, ali pogodba o delovanju EU prepoveduje, da bi nacionalna centralna banka, ki je članica Evropskega sistema centralnih bank, iz lastnih sredstev odškodninsko odgovarjala nekdanjim imetnikom izbrisanih finančnih instrumentov, o izbrisu katerih je odločila v okviru zakonsko dodeljene pristojnosti za izvedbo izrednih ukrepov za preprečevanje ogroženosti stabilnosti finančnega sistema - če se v poznejših sodnih postopkih izkaže, da pri izbrisu ni bilo spoštovano načelo, da ne sme biti noben imetnik finančnega instrumenta zaradi izrednega ukrepa na slabšem, kot če izrednega ukrepa ne bi bilo, če pri tem centralna banka odgovarja za škodo, ki je jo bilo mogoče predvideti iz dejstev in okoliščin, in če centralna banka odgovarja za škodo, ki je posledica ravnanja oseb, ki delovale na podlagi njenega pooblastila, pri tem pa niso ravnale kot dober strokovnjak.

Sprašuje tudi, ali pogodba o delovanju EU prepoveduje, da bi centralna banka iz lastnih sredstev izplačevala posebna denarna nadomestila delu nekdanjih imetnikov izbrisanih finančnih instrumentov zaradi izbrisov, pri čemer za upravičenost do nadomestila zadošča, da je bil finančni instrument izbrisan, ni pa pomembno, ali je bilo kršeno načelo, da ne sme biti noben imetnik finančnega instrumenta zaradi izrednega ukrepa na slabšem, kot če izrednega ukrepa ne bi bilo.

Banka Slovenije je po zakonu dolžna delu nekdanjih imetnikov, katerih kvalificirane obveznosti je izbrisala, izplačati pavšalno nadomestilo v višini 80 odstotkov vrednosti kupnine, ki jo je nekdanji imetnik plačal za kvalificirano obveznost (pri čemer znesek nadomestila vlagatelju ne sme presegati 20.000 evrov za posamezni red).

Ustavno sodišče pričakuje odgovor na vprašanje, ali pogodba o delovanju EU nasprotuje, da bi bilo centralni banki naloženo plačilo odškodnin za škodo, nastalo kot posledica izvrševanja njenih zakonskih pristojnosti, v višini, ki lahko okrni njeno zmožnost za učinkovito opravljanje svojih nalog ter ali je v tej zvezi za sklep, da je bilo kršeno načelo finančne neodvisnosti centralne banke, pomembno, pod kakšnimi zakonskimi pogoji je ta odgovornost naložena.

Zakon predvideva, da Banka Slovenije dobičke po januarju 2019 razporeja v posebne namenske rezerve, namenjene izplačevanju odškodnin. Če ta vir ne bi zadoščal, bi se uporabilo polovico splošnih rezerv, nastalih pred letom 2019. Če še to ne bi bilo dovolj, bi odškodnine poplačala država, a v obliki posojila Banki Slovenije.

Sodišče EU naj tudi presodi, ali je treba evropske direktive, ki varujejo zaupnost informacij, pridobljenih pri bonitetnem nadzoru bank, razlagati tako, da ti direktivi varujeta tudi zaupnost informacij, ki so bile pridobljene ali so nastale pri izvedbi ukrepov.

Zakon namreč predvideva javno objavo med drugim podatkov o pregledu kakovosti aktive bank in obremenitvenih testov ter pogodb z izvajalci teh pregledov in testov.

Banka Slovenije vseskozi meni, da zakon krši prepoved monetarnega financiranja, da Banka Slovenije odgovarja potencialno objektivno, ob čemer ji je naloženo obrnjeno dokazno breme, ter da ji je naloženo plačilo pavšalnih odškodnin investitorjem, ki so fizične osebe, pri katerih pa se niti ne ugotavlja, zakaj je škoda nastala.

Danes so potezo ustavnega sodišča, da se obrne na Sodišče EU, v centralni banki pozdravili. "To smo v svoji zahtevi za presojo ustavnosti predlagali tudi mi, saj gre za pravna vprašanja, ki so širše relevantna v EU," so zapisali.

V Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) pa so nad potezo ustavnega sodišča ogorčeni. "Vprašanja predstavljajo še dodatno oddaljevanje od rešitve, ki jo po krivici izbrisani slovenski vlagatelji pričakujejo že sedem let," so poudarili. "Namesto rešitve tako, kot kaže, sedem let po izbrisu razlaščence čaka še sedem let boja zgolj do pravnega sredstva, za tem pa še dolgoletno dokazovanje oškodovanja, ki bo takrat za veliko večino že dogodek v polpretekli zgodovini," so navedli.

Medtem je Banka Slovenije oktobra lani za iskanje rešitve, s katero bi se zagotovilo sodno varstvo po izbrisih v bankah, aktivirala skupino pravnih strokovnjakov. "Ideja je, da skupina neodvisnih, uglednih strokovnjakov na podlagi svojega poglobljenega razumevanja ne samo razmer na ožjem strokovnem področju, ampak tudi z vidika delovanja celotne družbe, v nekaj mesecih pripravi rešitev, ki bo skladna z veljavno pravno ureditvijo v Sloveniji in EU," je takrat povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

Za VZMD in društvo Mali delničarji Slovenije pa je edina primerna rešitev zgodbe o izbrisih v bankah poravnava. "V ta namen naj se omogoči denarno izplačilo ali izplačilo v obveznicah, plačnik pa naj bo Banka Slovenije ali v njenem imenu država," predlagajo v društvu Mali delničarji Slovenije.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window