STA novice / Odbor za delo za sprejem pripravil spremembe pri zaposlovanju in delu tujcev

S sprejemom zakonske novele bo tako Slovenija v nacionalno zakonodajo prenesla določila evropske direktive iz leta 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair.

Na podlagi zavez iz direktive bi z novelo uredili nove vrste enotnih dovoljenj za prebivanje in delo ter dovoljenj za začasno prebivanje. Na novo bi se določila izdaja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi iskanja zaposlitve in samozaposlitve za raziskovalca, ki je v Sloveniji zaključil raziskovalno delo, in študenta, ki je v Sloveniji zaključil študij na visokošolskem zavodu. Obenem bi uredili tudi izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaradi opravljanja prostovoljskega dela in zaradi opravljanja pripravništva.

S prenosom direktive želi tako Slovenija slediti cilju, da bi EU postala privlačnejša za državljane tretjih držav, ki želijo izvajati raziskovalno delo, prav tako se s predlogom zakonske novele želi doseči izboljšanje in poenostavitev pogojev za vstop in prebivanje tistih, ki prihajajo v Slovenijo zaradi študija in izobraževanja.

Druge predvidene spremembe in dopolnitve pa so bodisi redakcijske ali se z njimi odpravlja nekatere pomanjkljivosti, ki so se pokazale bodisi pri zaposlovanju tujcev na slovenskem trgu dela bodisi pri izvajanju zakona.

Eno teh področij je zaposlovanje tujcev neposredno iz evidence brezposelnih oseb. Na podlagi opozoril iz prakse ter zaznav zlorab sistema, na katera je opozarjal zavoda za zaposlovanje, je tako predlagana sprememba določbe, ki tujcem omogoča hitro, ponovno integracijo na trg dela v času prejemanja denarnega nadomestila zaradi brezposelnosti.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve namreč opozarja, da se je v praksi pojavil sistemski odklon od prvotnega namena te določbe, saj so nekateri delodajalci, predvsem na področju gradbeništva, v času, ko ni dela, začeli odpuščati delavce, predvsem državljane Kosova, ki imajo pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Po izteku nadomestila pa so jih isti delodajalci zaposlili nazaj brez preverjanja pogojev.

Vlada je ocenila, da je tovrstna praksa optimizacije stroškov delodajalcev neupravičena, in zato predlagala, da takšna olajšava pri zaposlovanju iz evidence brezposelnih oseb brez preverjanja pogojev velja samo za tista podjetja, ki v štirih mesecih pred to zaposlitvijo niso odpuščala iz poslovnih razlogov.

Na novo se določa tudi možnost umika soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo k veljavnemu enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo ali k pisni odobritvi v primeru dalj časa trajajočega obdobja, ko tujec ni vključen v sistem socialnega zavarovanja na podlagi svojega dela. Predlagan je umik soglasja v primeru, ko zavod za zaposlovanje ugotovi, da tujec več kot šest mesecev ni vključen v sistem socialnega zavarovanja na podlagi opravljanja dela ali samozaposlitve in tudi v času odločanja o umiki ni vključeni v ta sistem.

Praksa je pokazala, da imajo tujci veljavno dovoljenje za prebivanje in delo na podlagi soglasja zavoda, a niso vključeni v sistem socialnega zavarovanja. To po pojasnilih ministrstva za delo v bistvu pomeni, da namena svojega prebivanja ne uresničujejo, saj formalno niso zaposleni ali samozaposleni in tako bodisi nimajo lastnih prihodkov za preživljanje bodisi delajo na črno.

V koalicijskih strankah so predlagane rešitve podprli. Jožef Lenart (SDS) je tako npr. izrazil željo, da se na trgu dela in na področju prebivanja tujcev naredi red. Poudaril je, da več predlaganih zakonskih rešitev sledi predlogom na podlagi dosedanjih izkušenj zavoda, inšpektorata za delo in tistih delodajalcev, ki delajo po črki zakona.

V opozicijski Levici medtem določene predlagane rešitve pozdravljajo, z nekaterimi pa imajo težave. Primož Siter je omenil rešitev glede vnovičnega zaposlovanja tujcev, ki prejemajo nadomestilo za brezposelnost, brez preverjanja pogojev, in umik soglasja k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo v primeru, da tujec več kot šest mesecev ni vključen v sistem socialnega zavarovanja.

S prvo rešitvijo bi po Siterjevih besedah kaznovali delavce tujce, ki pomembno prispevajo k gospodarstvu, delodajalcu pa bi pogledali skozi prste. Predlagajo raje okrepljen inšpekcijski nadzor. Pri drugi rešitvi gre po njegovem mnenju prav tako za kaznovanje delavcev tujcev, saj je lahko razlogov za nevključenost v socialno zavarovanje več. Predvsem je to lahko, da jim jih delodajalec ne plačuje, lahko pa gre tudi za zamudne postopke pri pridobivanju dovoljenj in soglasij.

Grega Melac z ministrstva za delo je te očitke zavrnil, odbor pa tudi ni potrdil dopolnila na predlog Levice, da bi člen o umiku soglasja ob nevključenosti v sistem socialnega zavarovanja črtali.