Navigacija
Portal TFL

STA novice / Ministrstvo z novimi rešitvami v postopkih zaradi insolventnosti (tema) (I)

sreda, 14.4.2021

Ljubljana, 14. aprila (STA) - Ministrstvo za pravosodje pripravlja predlog novele insolvenčnega zakona, v katerem bo upoštevalo več odločb ustavnega sodišča, predvideni pa so med drugim tudi nov postopek sodnega prestrukturiranja za odpravo grozeče insolventnosti, možnost revizije v postopkih zaradi insolventnosti in obvezna javna objava prodaj v teh postopkih na enotnem mestu.

Ministrstvo je zaključilo strokovno usklajevanje o osnutku novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Sedaj proučuje pripombe strokovne javnosti in opravlja usklajevalne sestanke, so STA povedali na ministrstvu.

Upoštevanje odločb ustavnega sodišča

Z novelo nameravajo upoštevati šest odločb ustavnega sodišča, in sicer dve iz leta 2016, po eno iz let 2018 in 2019 ter dve iz leta 2020, je razvidno iz osnutka, objavljenega na spletni strani E-uprave. Odločbe se nanašajo na objavo sklepa o začetku stečajnega postopka, postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki se vodi, ker družba ne posluje na naslovu, vpisanem v sodnem registru, poziv upnikom k vplačilu novih delnic ob ukrepu finančnega prestrukturiranja s povečanjem osnovnega kapitala v prisilni poravnavi, opredelitev izločitvene pravice, odlog izvršbe, odpust obveznosti, če dolžnik ne sodeluje s sodiščem in upraviteljem, ter na možnost pritožbe dolžnika na predlog za začetek prisilne poravnave, ki ga vložijo upniki.

Ministrstvo bo v novelo vključilo tudi poziv komisije DZ za nadzor javnih financ iz novembra 2019, naj z zakonskimi spremembami v treh mesecih onemogoči zlorabe v postopkih poenostavljene prisilne poravnave, ter implementiralo novo evropsko direktivo o prestrukturiranju.

Poleg tega so pri pripravi upoštevali tudi notranje ugotovitve v okviru izvajanja disciplinskih in prekrškovnih postopkov zoper upravitelje in predvsem zoper poslovodstvo, ki ni pravočasno predlagalo začetka stečajnega postopka, ter tudi nekatere druge strokovne pobude in predloge, so povedali na ministrstvu.

Po novem tudi sodno prestrukturiranje pred insolventnostjo

Predvidena je uvedba novega postopka zaradi grozeče insolventnosti (po definiciji v osnutku bo to položaj, ki nastane, če je verjetno, da bo dolžnik v obdobju enega leta postal insolventen) - poleg sedanjega postopka preventivnega prestrukturiranja -, in sicer postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti.

V tem se bo dolžniku, ki bo s strokovnim mnenjem dokazal, da mu grozi insolventnost, in ne bo imel neporavnanih obveznosti do finančne uprave, omogočilo trimesečni moratorij na morebitne izvršbe upnikov, dolžnik pa bo moral v tem času pripraviti insolvenčni načrt. Sodišče bo s sklepom, s katerim bo odobrilo moratorij, določilo tudi začasnega skrbnika, ki ga bo predlagal dolžnik. Skrbnik bo nadziral poslovanje dolžnika v času priprave načrta in samo pripravo načrta.

Postopek sodnega prestrukturiranja bo v nasprotju s preventivnim prestrukturiranjem v svojem bistvu postopek prisilne poravnave, pojasnjujejo v gradivu, njegov namen pa ne bo zgolj prestrukturiranje finančnih terjatev, ampak tudi poslovnih, z vidika varstva upnikov pa je tudi vključenost sodišča večja kot v primeru postopka preventivnega prestrukturiranja, ki je v dobršni meri zunajsodni postopek, navajajo.

Prisilna poravnava za malo gospodarstvo z upraviteljem

Poenostavljena prisilna poravnava se bo glede na osnutek po novem imenovala prisilna poravnava za malo gospodarstvo, postopek pa se bo nekoliko spremenil. Dovoljena bo za mikro družbe in podjetnike, katerih višina vseh obveznosti, na katere bi učinkoval postopek, ne bo presegla 350.000 evrov. "Družba, ki bi s svojim poslovanjem namreč ustvarila višje obveznosti od predpisanih, po naravi stvari ne sodi več med družbe, ki bi po izvedbi postopka poenostavljene prisilne poravnave lahko zmogla morebitno nadaljevanje gospodarske dejavnosti, kar je primarni namen instituta," pojasnjujejo v gradivu.

Predlogu za začetek postopka enako kot sedaj ne bo treba predložiti poročila revizorja in tudi ne poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja, bo pa lahko sodišče na predlog upnika dolžniku naložilo, da poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika pregleda revizor in da se izdela poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja.

Ostala pravila bodo enaka kot za redno prisilno poravnavo - vključno s postavitvijo upravitelja (česar veljavna pravila za poenostavljeno prisilno poravnavo ne predvidevajo), ki bo nadziral poslovanje dolžnika in preveril obstoj prijavljenih terjatev. Ne bo pa mogla prisilna poravnava za malo gospodarstvo učinkovati na terjatve za plačilo davkov, razen če bo država kot upnica glasovala za potrditev prisilne poravnave.

Pri redni prisilni poravnavi je predlagano, da jo bodo lahko sprožili tudi drugi upniki, ne le tisti s finančnimi terjatvami, kot velja sedaj. Redno prisilno poravnavo bo poleg tega mogoče voditi tudi nad mikro družbami, ne le nad majhnimi, srednje velikimi in velikimi družbami, kot določa veljavni zakon.

Dovoljena revizija zoper sklepe o zaključku postopkov

Po sedanjem zakonu v postopkih zaradi insolventnosti ni mogoče vložiti revizije. Pri delu gospodarskega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani, ki je izključno pristojno za odločanje o pritožbah v postopkih zaradi insolventnosti, je bilo ugotovljeno, da ta ureditev ni več ustrezna, pravi ministrstvo in dodaja, da je glede na spremembe zakona o pravdnem postopku mogoče revizijo vložiti, če jo dopusti vrhovno sodišče, tako da bi bilo zato treba dovoliti revizijo tudi v postopkih zaradi insolventnosti.

Nekatere odločitve v postopkih zaradi insolventnosti imajo daljnosežne posledice, ugotavlja ministrstvo, zaradi izključitve revizije pa se s tovrstnimi vprašanji v vse večji meri ukvarja ustavno sodišče. Ministrstvo meni, da je zlasti treba omogočiti preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v zvezi s sklepi, s katerimi se postopek zaradi insolventnosti pravnomočno konča.

Tako osnutek novele predvideva, da bo dovoljena revizija zoper sklep o zaključku postopkov prisilne poravnave, poenostavljene prisilne poravnave in stečaja ter zoper sklep, s katerim sodišče začne postopek odpusta obveznosti ali odpust obveznosti zavrne.

Najava prodaje premoženja na enem mestu in možnost spletnih javnih dražb

Stečajni upravitelji bodo morali glede na osnutek v okviru priprav na prodajo premoženja stečajnega dolžnika to premoženje vpisati v spletni iskalnik prodaj v stečajnem postopku, ki ga bo vzpostavilo Vrhovno sodišče RS. Zainteresirani kupci bodo tako lahko stvari, ki bodo predmet prodaje, iskali po vrsti premoženja (nepremičnine, poslovna celota ...), kraju in času dražbe ter po upravitelju.

Novela bo predvidoma med načine prodaje premoženja uvrstila tudi spletno javno dražbo. Ta bo potekala na način, kot spletno javno dražbo določa zakon, ki ureja izvršbo in zavarovanje.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window