Navigacija
Portal TFL

STA novice / V zgodbi o bančni sanaciji znova ugotovitev o nezagotavljanju sodnega varstva (zbirno)

torek, 14.9.2021

Ljubljana, 14. septembra (STA) - Evropsko sodišče o človekovih pravicah (ESČP) je glede bančne sanacije presodilo, da pritožniki po bančnih izbrisih niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva. To je jeseni 2016 ugotovilo tudi ustavno sodišče, a tisti, ki so jih takratni postopki prizadeli, še vedno nimajo zagotovljenega ustreznega pravnega varstva.

Prve tožbe so prizadeti na ESČP vložili leta 2014. Postopek proti Sloveniji v povezavi z bančno sanacijo pa je ESČP uvedlo novembra 2018. Na izredne ukrepe, v katerih niso prejeli odškodnine, se je pritožilo sedem slovenskih državljanov, ker niso imeli možnosti učinkovitega pravnega varstva in ker so menili, da ukrepi niso bili upravičeni.

ESČP je v danes objavljeni sodbi ocenilo, da je v primeru razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice bank v Sloveniji prišlo do kršitve 1. člena dodatnega protokola h konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vlagatelji niso imeli na voljo učinkovitega pravnega sredstva, s katerim bi lahko izpodbijali izredne ukrepe Banke Slovenije.

Država mora uporabiti ustrezne splošne in posebne ukrepe, s katerimi bo pritožnikom zagotovila pravice, ki so jim bile kršene. "Ukrepi morajo biti sprejeti tudi glede vseh drugih, ki so v enakem položaju kot pritožniki," so sodbo ESČP povzeli v državnem odvetništvu.

Ob tem se sodišče ni spuščalo v podrobnosti pravnega sredstva iz zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, sprejetega leta 2019, ker je ta zakon trenutno v postopku ocene ustavnosti pred ustavnim sodiščem. Prav tako se ni spuščalo v to, ali so bili izredni ukrepi v splošnem interesu in ali je bilo vzpostavljeno pravično ravnovesje med zahtevami splošnega interesa skupnosti in varstvom pravice pritožnikov do mirnega uživanja njihovega premoženja.

Ker ima država obveznost zagotoviti pritožnikom učinkovito izpodbijanje ukrepov in uveljavljanje zahteve po povrnitvi škode, ESČP pritožnikom ni prisodilo premoženjske škode. Prisodilo pa jim je nepremoženjsko škodo v višini 1000 oz. 3000 evrov ter stroške postopka v zneskih med 915 in 2964 evrov.

ESČP po navedbah ministrstva za finance ni sledilo argumentom Republike Slovenije, da se pritožba na podlagi 35. člena evropske konvencije o varstvu človekovih pravic zavrne kot nedopustna, kljub temu da pred njeno vložitvijo niso bila izčrpana vsa domača pravna sredstva. Ni pa presodilo, ali so tožniki upravičeni do povrnitve premoženjske škode ali ne. "O tem bodo odločala slovenska sodišča," so zapisali.

Tožniki so odločitev ESČP pozdravili. "Razsodba je velika zaušnica Sloveniji kot pravni državi," je ocenil odvetnik ene od tožnic Miha Kunič. Da je takšno odločitev pričakoval, je dejal odvetnik enega od tožnikov Aleš Kaluža.

Odločitev ESČP po Kuničevem mnenju nakazuje razne pravne poti, od možnosti obnov postopkov pred upravnimi sodišči do zahtevkov pred rednimi sodišči, naj vsebinsko odločijo. Po njegovem tudi pomeni, da je treba vzpostaviti sredstvo za vsebinsko presojo, ali je bila odločba Banke Slovenije zakonita in legitimna in ali je bil izračun, ki je bil podlaga za razlastitev, pravilen.

Sodba ESČP po mnenju Društva Mali delničarji Slovenije predstavlja veliko zmago za bančne razlaščence. "Sodišče je pozvalo, da je treba njihov položaj urediti brez odlašanja," so zapisali. Pozvali so k razpravi na podlagi njihovih predlogov. V njih se zavzemajo za izvensodno poravnavo ali poravnalno shemo.

Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je odločitev ESČP pozdravilo. "Veseli nas, da je ESČP ugotovilo to, kar mi že ves čas trdimo - da so brez možnosti uporabe pravnega sredstva nedopustna kakršnakoli dejanja, še posebej pa tako radikalna," je za STA dejal Verbič. Ocenil pa je, da je to šele prvi korak k poskusu rešitve spora, in izrazil upanje, da se bodo odločevalci po tej odločitvi ESČP vendarle streznili in spor rešili s poravnavo.

Ukrepi za sanacijo šestih bank so razlastili več kot 100.000 lastnikov obveznic oz. delnic v vrednosti 960 milijonov evrov. V sporu glede ustavnosti zakona, ki je bil podlaga za to razlastitev, je ustavno sodišče jeseni 2016 ugotovilo, da določbe, na katerih so temeljili izredni ukrepi, niso bile v neskladju s pravico do zasebne lastnine, da pa niso zagotovile učinkovitega sodnega varstva. Država bi morala to urediti v pol leta, a je zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank sprejela leta 2019.

Izvrševanje tega zakona je začasno zadržano zaradi zahteve za oceno njegove ustavnosti. V njej se je ustavno sodišče tako kot v prvi presoji z vprašanji obrnilo na Sodišče EU in do njegove odločitve postopek prekinilo. Kot so danes povedali na ustavnem sodišču, Sodišče EU svoje sodbe še ni sprejelo. "Kolikor je znano, so bili šele pridobljeni odgovori in stališča drugih udeležencev postopka," so dodali.

Ker se v vseh letih od bančne sanacije konec leta 2013, ko je vlado je vodila Alenka Bratušek, Banko Slovenije pa guverner Boštjan Jazbec, ni našlo ustrezne rešitve, je Banka Slovenije pred časom angažirala neodvisno skupino pravnih strokovnjakov, ki je pripravila predloge pravnih rešitev odprtih vprašanj. Današnja odločitev ESČP je za Banko Slovenije pričakovana, saj potrjuje njeno stališče, da je treba udeležencem v čim krajšem času zagotoviti sodno varstvo.

Skupina strokovnjakov kot najbolj primerno rešitev vidi vzpostavitev povrnitvene sheme, kjer bi finančno breme prevzela država. Za delovanje sheme bi bilo spremeniti zakon in imenovati poseben organ za tak način reševanja sporov. Banka Slovenije sedaj nadaljuje aktivnosti v smeri priprave izhodišč predloga zakona, ki jih bo nato v nadaljnjo obravnavo prepustili pristojnim organom, je napovedala.

Za stranko SAB, katere predsednica Alenka Bratušek je bila v času sanacije bank predsednica vlade, je razsodba ESČP pričakovana, saj je leta 2016 enako presodilo tudi slovensko ustavno sodišče. Željo si čimprejšnjega epiloga te problematike.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window