STA novice / Odbor za pravosodje poročilo o delu sodišč v letu 2020 ocenil kot dober pregled stanja in dela v sodstvu

Poročilo je poslancem na seji predstavil predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, ki je dejal, da je epidemija v pretežni meri zaznamovala slovensko sodstvo. Kljub temu, da so se sodišča na nove razmere hitro prilagodila, so sodišča bolj ali manj obravnavala le nujne zadeve, kar je povzročilo manjši upad storilnosti.

Število rešenih zadev, 737.000, je upadlo za 13 odstotkov glede na leto 2019, število nerešenih zadev se je povečalo za pet odstotkov, zadeve pa so se reševale v povprečju 2,1 meseca, je dejal. "Lani smo kljub okrnjenem delovanju skorajda v celoti uspeli zagotavljati optimalno delo v sodstvu," je ocenil Florjančič.

Ob tem je izpostavil intenzivno sodelovanje z ministrstvom za pravosodje, kjer so skupaj v zakonodajni postopek podali predlog za spremembe zakona o sodiščih. Še vedno je po njegovih besedah nekaj nerešenih problemov in kot težavo izpostavil zastoj pri spremembah sodniške zakonodaje in pogajanjih glede plač sodnikov. Poudaril je tudi premike pri urejanju prostorskih pogojev za delo sodišč v Ljubljani, ki gredo "v smeri projektiranja nove sodne zgradbe".

Opozoril je tudi na pomen podpore ostalih vej oblasti ter njihovo konstruktivno sodelovanje, predvsem s sodnim svetom. V poročilu je sicer opaziti rahlo izboljšanje zaupanja javnosti v sodstvo, je dejal in dodal, da je treba v tej smeri nadaljevati. Izjemno pomembno vlogo za učinkovitost in uspešnost sodstva je Florjančič pripisal tudi informatizaciji sodnih postopkov, ki je v času epidemije, kot pravi, še posebej pridobila na pomenu.

Sodni svet RS kljub manj rešenih zadevah ocenjuje, da je sodni sistem glede na okoliščine v preteklem letu deloval stabilno, je povedal njegov predsednik Vladimir Horvat, ki je odbor sicer seznanil tudi s poročilom sodnega sveta za leto 2020. Opozoril je na enostransko zmanjšanje financiranja sodnega sistema in sodnega sveta iz proračuna v prihodnjih dveh letih, kot je bilo sprva predvideno. Izpostavil je tudi na komunikacijo med vejami oblasti, ki mora po njegovem mnenju temeljiti na medsebojnem spoštovanju in ne sme biti žaljiva. Pričakuje pa tudi sodelovanje vseh vej oblasti pri obravnavi tematik, ki zadevajo sodni sistem.

"V pregledu podatkov o poslovanju sodišč je mogoče pritrditi oceni vrhovnega sodišča, da je bilo izvajanje sodne oblasti korektno tudi v letu 2020," je dejal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Zlatko Ratej in pohvalil konstruktivno sodelovanje s sodstvom. Omenil je, da je v pripravi besedilo nove sodniške zakonodaje, težave s pomanjkanjem sodnih izvedencev pa rešujejo s 30 razpisanimi mesti za specializacije sodnih izvedencev s področja klinične psihologije.

Na pereč problem družinskega sodstva in na pomanjkanje sodnih izvedencev s področja klinične psihologije je opozorila tudi državna svetnica Bojana Potočan. Komisijo DS za državno ureditev veseli, da bo razpisanih 30 novih mest v tej smeri, a bo minilo kar nekaj časa, da bodo ti lahko začeli delati, je pojasnila in se zavzela za vmesne rešitve.

V razpravi so poslanci pohvalili poročilo oz. hitro prilagoditev delovanja sodišč v času covida-19, v opoziciji pa tudi opozorili na zmanjšanje sredstev za sodni sistem. Za Tino Heferle (LMŠ) je bolj zaskrbljujoč odnos vlade do sodstva, pri čemer je izpostavila nespoštljivo komunikacijo "vladnih veljakov" na račun sodne veje oblasti prek zapisov na družbenih omrežjih.

Tudi v Levici po navedbah poslanca Željka Ciglerja menijo, da je sodstvo lani kakovostno odgovorilo na izzive. Skrbijo ga podatki o številu nerešenih zadev iz leta 2020, kar pomeni, da se bo letos to število povečalo. Izrazil je bojazen glede sodnih zaostankov.

Da je v poročilu zaznati napredek na področju sodstva se strinjajo tudi v koalicijski SDS. Poslanec Jure Ferjan je glede klestenja sredstev za sodni sistem povedal, da "so vsi predlogi bili upoštevani". Stvari se v slovenskem pravosodju premikajo, slabo luč pa mečejo predvsem nekateri primeri, je dejal. Ob tem je spomnil, da so nezakonite sodbe slovenske davkoplačevalce do sedaj stale skoraj 300 milijonov evrov.