STA novice / Slovenija v tretjem četrtletju s petodstotno gospodarsko rastjo (daljše)

K rasti BDP so tako kot v drugem četrtletju največ prispevale končna potrošnja gospodinjstev in bruto investicije, zaradi višje stopnje rasti in poslabšanih pogojev menjave pa je zunanja trgovina negativno prispevala k BDP, je na novinarski konferenci povedala Romana Korenič s statističnega urada.

Končna potrošnja je bila višja za 7,1 odstotka, pri tem se je končna potrošnja gospodinjstev povečala za 9,3 odstotka in države za 1,6 odstotka. Izdatki gospodinjstev so se povečali pri vseh vrstah blaga in storitev, razen pri avtomobilih.

"V okviru zasebne potrošnje ugotavljamo, da se izrazito povečujejo vse vrste izdatkov gospodinjstev, razen nakup avtomobilov in motorjev," je dodala Koreničeva.

Bruto investicije so bile višje za 27,8 odstotka, pri tem bruto investicije v osnovna sredstva za 9,6 odstotka. Najbolj so se povečale investicije v druge stroje in opremo, za 22,8 odstotka. Povečale so se tudi zaloge, ki so k rasti BDP prispevale 3,2 odstotne točke.

Vpliv salda menjave s tujino na BDP je bil tudi v tretjem četrtletju, tako kot v drugem, negativen. Povečala sta se izvoz in uvoz tako blaga kot storitev, pri čemer je bila rast storitev precej višja kot rast blaga.

Uvoz se je povečal za 19,9 odstotka, pri tem uvoz blaga za 17,2 odstotka, uvoz storitev pa za 33,7 odstotka. Izvoz je bil višji za 10,6 odstotka, pri tem izvoz blaga za 6,9 odstotka, izvoz storitev pa za 25,8 odstotka. Ker je bila stopnja rasti uvoza višja od stopnje rasti izvoza in ker so bili pogoji menjave slabši, je bil prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP tokrat izrazito negativen, znašal je pet odstotnih točk.

Po desezoniranih podatkih je bil BDP za 4,8 odstotka višji kot v lanskem tretjem četrtletju in za 1,3 odstotka višji kot v drugem četrtletju letos.

Slovenija je med januarjem in marcem, ko so ostajali v veljavi strogi omejevalni ukrepi za zajezitev širjenja okužb s koronavirusom, na letni ravni beležila 1,6-odstotno gospodarsko rast, v drugem četrtletju, ko so se ukrepi začeli sproščati, pa je rast poskočila za 16,3 odstotka.

Za celotno leto 2021 domače in tuje institucije Sloveniji napovedujejo gospodarsko rast v višini med 5,2 in 6,4 odstotka. Najbolj optimistična za zdaj je Evropska komisija, ki je novembra ob občutnem izboljšanju napovedi zapisala, da okrevanje slovenskega gospodarstva podpirajo močna rast zasebne potrošnje in naložbe.