STA novice / Mednarodni inštituciji s priporočili za delo na daljavo

Delo na domu je v luči globalne pandemije covida-19 postala povsem običajna oblika dela. V EU in Sloveniji je leta 2020 od doma delalo 20 odstotkov zaposlenih, so ta teden navedli na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Delu na domu ima številne odlike, kot so lažje usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, več priložnosti za telesno dejavnost in prožno razporejanje delovnega časa, prihranek časa za pot na delo, manjše okoljske obremenitve, višja učinkovitost in nižji operativni stroški. A je vidik varnosti in zdravja pri delu na domu včasih zanemarjen, ugotavljata WHO in ILO.

Zato obe mednarodni organizaciji poudarjata, da je treba delo na domu organizirati tako, da ne vodi v slabšo varnost ter poslabšanje telesnega in duševnega zdravja delavcev.

Med najpogostejšimi negativnimi vplivi dela na domu so osamljenost, izgorelost, depresija, nasilje v družini, kostno-mišične in druge poškodbe ter obolenja, preobremenitve oči, povečana raba alkohola in kajenje, dolgotrajno sedenje, podaljšan čas za zasloni ter pridobivanje telesne teže, so izpostavili.

V izogib neželenim posledicam so med drugim predlagali ustrezno vzpostavitev delovnega mesta, denimo s primernim pisarniškim stolom in postavitvijo monitorja. Za duševno zdravje delavcev lahko delodajalci med drugim poskrbijo tako, da delavce spodbujajo k jasni razmejitvi delovnih ur od zasebnega časa, z izogibanjem kontaktiranju zaposlenih zunaj določenega delovnega časa in s časom, namenjenim neformalnemu druženju, pred in po virtualnih sestankih.

Zdravje delavcev pa lahko med drugim delodajalci varujejo z ustrezno razporeditvijo delovnih ur tako, da lahko zaposleni vzdržujejo reden urnik spanja in se izogibajo ekranom pred spanjem, da imajo dovolj časa za počitek in redno gibanje. Zaposlene bi morali v podjetjih spodbujati tudi k rednemu in zdravemu prehranjevanju ter k domu brez cigaretnega dima, navaja publikacija.