STA novice / Mandat DZ 2018 - 2022: Dve vladi, trije predsedniki DZ, okoli 120 sej in več kot 320 sprejetih zakonov (tema)

Po podatkih iz letnih poročil dela DZ se je do konca lanskega leta DZ sestal na 120 sejah, od tega je bilo 28 rednih in 92 izrednih. Skupaj so vse te seje DZ trajale 248 dni oziroma 1703 ure. Redne seje DZ so potekale 131 dni, izredne seje pa 117 dni.

Letos pa je DZ zasedal še na dveh rednih sejah in šestih izrednih, ki so skupaj trajale 13 dni. Do konca mandata je sicer pričakovati še nekaj izrednih sej.

Po podatkih iz letnih poročil dela DZ, ki zajemajo stanje od 22. junija 2018 do konca leta 2021, je DZ v tem obdobju sprejel 323 zakonov, od tega 204 spremembe in dopolnitve zakonov. Tistih, ki so na novo urejali določeno problematiko, je bilo 69. Sprejeta pa je bila ena ustavna sprememba, 46 je bilo ratifikacij in trije akti o notifikaciji.

Od tega je bilo na predlog vlade sprejetih 261 zakonov, na predlog poslancev 47, na predlog državnega sveta 13, na predlog volivcev pa dva. Po rednem postopku je bilo sprejetih 109 zakonov, 76 po nujnem postopku, 88 po skrajšanem postopku. Ostalo so ratifikacije, notifikacije in sprememba ustave.

Sprejetih je bilo tudi 379 drugih aktov, na primer sklepov, odlokov, proračunskih aktov, deklaracij, resolucij itd.

V letošnjem letu pa so poslanci sprejeli še več kot 20 zakonskih aktov.

Poslanci sedanjega sklica so do konca lanskega leta skupaj zastavili 6137 poslanskih vprašanj in pobud. Na zahtevo državnega sveta so ponovno odločali o 15 zakonih, od tega so jih nato sprejeli sedem. Delovalo je sedem parlamentarnih preiskovalnih komisij.

Vloženih je bilo 14 pobud oz. zahtev za referendum, izveden je bil eden, in sicer referendum o vodah.

V mandatu 2014 - 2018 je bilo oblikovanih 11 različnih poslanskih skupin: SDS, NSi, SMC (ob izteku mandata Konkretno), SNS, DeSUS, LMŠ, SD, Levica, SAB, poslanska skupina poslancev narodnih skupnosti in poslanska skupina nepovezanih poslancev.

Poslansko funkcijo je opravljalo 110 različnih poslancev, od tega 31 žensk. Matično poslansko skupino je med mandatom zamenjalo 11 poslancev, poslanca Darij Krajčič (LMŠ) in Ljubo Žnidar (SDS) sta s funkcije odstopila, predsednica SAB Alenka Bratušek pa je poslansko funkcijo nastopila po smrti poslanca Franca Kramarja. Še nekaj je bilo poslancev, ki so svoj sedež zapustili ob nastopu druge, s poslanskim mandatom nezdružljive funkcije. Ob koncu mandata delujejo trije nepovezani poslanci in ena nepovezana poslanka.

Aktualni sklic je glasoval tudi o dveh vladah. Koalicijo je v času vlade pod vodstvom Marjana Šarca (LMŠ) sestavljalo 43 poslancev iz vrst LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS. Slovenija je tako dobila prvo manjšinsko koalicijo, ki je delovala ob podpori Levice in predstavnikov narodnih skupnosti.

Medtem je vladno koalicijo v času tretje vlade Janeza Janše (SDS) sprva sestavljalo 46 poslancev iz vrst SDS, SMC, NSi in DeSUS, mandat pa po odhodu več poslancev SMC in DeSUS iz koalicijskih vrst zaključuje s 37 poslanci. Iz opozicije sicer vladno koalicijo pri večini glasovanj še vedno podpirajo poslanci poslanske skupine DeSUS, SNS in poslanca narodnih skupnosti.

Poslanci so v aktualnem sklicu v parlamentarni postopek vložili 11 interpelacij o delu in odgovornosti posameznih ministrov. V času Šarčeve vlade je interpelacijo uspešno prestal obrambni minister Karel Erjavec. V Janševi vladi pa so se v DZ uspešno zagovarjali gospodarski minister Zdravko Počivalšek, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, minister za kulturo Vasko Simoniti, pravosodni minister Marjan Dikaučič, minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, dvakrat sta interpelacijo uspešno prestala notranji minister Aleš Hojs in ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec. Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec pa je odstopila, še preden bi DZ odločal o interpelaciji ali predlogu za njeno razrešitev, ki ga je vložil premier Janez Janša.

DZ je v aktualnem sklicu imenoval tri predsednike DZ, in sicer Mateja Tonina, Dejana Židana in Igorja Zorčiča. Slednjega je koalicija po njegovem izstopu iz SMC in odhodu iz koalicije tudi dvakrat neuspešno poskušala razrešiti s te funkcije.

Sicer pa sta tako Šarec kot tudi Janša v času svojega mandatarstva uspešno prestala glasovanje o predlogu ustavne obtožbe, Janša je uspešno prestal tudi glasovanje o konstruktivni nezaupnici.