STA novice / V DS o implementaciji ustavnega zakona o razvoju slovenskega znakovnega jezika

Kot je v pozdravnem nagovoru dejal Kovšca, želijo z današnjim posvetom izpostaviti problem implementacije ustavnega zakona o zagotovitvi svobodne uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika, kot je zapisano v 62.a členu slovenske ustave, ki ga DZ je slavnostno razglasil 4. junija lani. Le pet držav EU ima pravico do znakovnega jezika vpisano tudi v ustavo, novi 62.a člen je začetek novega poglavja v zgodovini skupnosti gluhih na področju znakovnega jezika, je poudaril in predstavil kronologijo dogodkov, v katerih je DS odigral pomembno vlogo.

Nato je prebral člen, ki govori o tem, da sta zagotovljena svobodna uporaba in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Na območjih občin, kjer sta uradna jezika tudi italijanščina ali madžarščina, je zagotovljena svobodna uporaba italijanskega in madžarskega znakovnega jezika.

Po besedah predsednika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Mladena Veršiča je danes prav poseben dan, saj da je za vse udeležence pripravljen kakovosten program. Zveza je v času predsedovanju Svetu EU po njegovih besedah obeležila 90 let delovanja ter spremljala spremembo ustave z novim 62.a členom. Pobuda zveze je naletela na pozitivno podporo matičnega ministrstva za delo in Slovenija je prvič v svoji zgodovini spremenila ustavo na predlog vlade, je dejal. Izrazil je upanje, da člen ne bo postal mrtva črka na papirju.

Udeležence na posvetu je v imenu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti nagovoril tudi državni sekretar Cveto Uršič, ki je med drugim podal zaobljubo, da se bo na tem področju tudi s pomočjo resornega ministrstva začelo čim prej udejanjati tisto, kar si gluhi in naglušni najbolj želijo.

Posveta sta se udeležila tudi poslanec madžarskega parlamenta Gergely Tapolczai in predsednik Evropske zveze gluhih Markku Jokinen. Prvi je opisal, kako jim je uspelo doseči, da je madžarski znakovni jezik enakovreden govornemu jeziku oziroma umestiti v madžarsko ustavo. Drugi pa je predstavil izkušnje finske države, kjer so leta 1995 vpisali znakovni jezik v ustavo.

Posvet se je nadaljeval s strokovnimi predstavitvami.