STA novice / Odbor za infrastrukturo in prostor skozi zadnja zakonska predloga v mandatu

Besedilo predloga zakona o cestah je vlada potrdila januarja. Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič, je bil ključni razlog za pripravo predloga prenos spremenjene evropske direktive o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture.

Ta nadgrajuje minimalne standarde za varnost cestne infrastrukture in izvajanje presoj varnosti ter jih razširja z glavnih evropskih prometnic še na primarne ceste, torej hitre ceste in državne ceste. Poseben poudarek se daje tudi ranljivim udeležencem v prometu, določneje se opredeljujejo redni in izredni varnostni pregledi cest, obveznosti posameznih deležnikov in način izbora presojevalcev varnosti cest.

Trenutno veljavni zakon o cestah je bil sprejet leta 2010. Čeprav je bil večkrat noveliran, so nekatere določbe po Miheličevih besedah zastarele in manj učinkovite, zato jih je bilo treba posodobiti. Vmes so bili spremenjeni tudi drugi zakoni, ki vplivajo na področje urejanja cest, zato je bilo treba rešitve uskladiti. Na ministrstvu so se zato odločili za pripravo novega zakona.

Ta je, kot pravi Mihelič, podoben dosedanjemu, ključne spremembe pa prinaša na področjih odvoza pokvarjenih in poškodovanih tovornih vozil z avtocest in hitrih cest, videonadzora cestnega prometa, odškodnine za škodo na cestni infrastrukturi zaradi obremenitve nad s predpisi ali s prometno signalizacijo določeno največjo dovoljeno osno obremenitvijo, izrednega prevoza, obveznosti upravljalca ceste zaradi prekomerne obremenitve s hrupom in omejitev uporabe ceste.

Predlog prenovljenega zakona prinaša tudi novosti pri poskusni označitvi prometne ureditve na državnih cestah, obveščanju in oglaševanju ob državnih cestah - postavljanje objektov za oglaševanje ob državnih cestah se z nekaterimi izjemami zunaj naselij prepoveduje -, odrejanju prometne ureditve in vzpostavljanju območja omejene hitrosti, redefiniranju inšpekcijskih ukrepov in večji določnosti kazenskih določb ter pri legalizaciji cestnih priključkov, zgrajenih pred 1. julijem 2011.

Koalicijske poslanske skupine so za obsežen zakonski predlog pripravile tudi številna dopolnila. Poslanci so se skozi 40 strani dopolnil prebili brez razprave. Večina amandmajev je sledila pripombam zakonodajno-pravne službe DZ in prinaša večjo jasnost, predvidljivost in enotnost besedila.

Nekaj je bilo tudi bolj vsebinskih dopolnil, na primer na področju vsebine dovoljenj za izredni prevoz in usposabljanja spremljevalcev izrednih prevozov, saj se na to polje vnaša liberalizacija. Prav tako so vsebinske spremembe na področju izbora in strokovnega usposabljanja presojevalcev varnosti ceste in preprečevanja konfliktov interesov pri izboru teh presojevalcev.

Z dopolnilom je bilo določeno tudi, da določbe, po katerih lahko upravljalec ceste uporabniku z odločbo določi odškodnino za škodo na cestni infrastrukturi, začnejo veljati šele z naslednjim letom.

Prav tako hitro je potekala obravnava predloga zakona o upravljanju javnega potniškega prometa. Tega je vlada sprejela sredi marca, prinaša pa vzpostavitev upravljavca javnega potniškega prometa v obliki družbe z omejeno odgovornostjo v 100-odstotni lasti države.

Predlog zakona po besedah državnega sekretarja Miheliča pomeni prvi korak k optimizaciji organizacije in upravljanja javnega potniškega prometa. Tako bi se po zgledu večine držav z razvitim javnim potniškim prometom vzpostavila ureditev na treh ravneh, kjer strateško raven predstavlja država, taktično upravljalec potniškega prometa, operativno pa prevozniki.

Sedež upravljalca je predviden v Postojni, nad družbo pa ne bi bdel Slovenski državni holding, ampak neposredno vlada. Podelilo bi se ji pristojnost priprave in izvajanja postopkov oddaje storitev gospodarske javne službe medkrajevnega cestnega in železniškega linijskega prevoza, sklepanja pogodb in nadzora nad izvajanjem pogodb. Lahko bo prevzela tudi naloge upravljanja javnega prevoza, ki je v pristojnosti lokalnih skupnosti, če se bo kakšna občina odločila za vstop v sistem integriranega javnega potniškega prometa.

Mihelič je med argumenti za izbor statusne oblike državnega podjetja za upravljalca navedel hitro odzivanje na razmere na trgu, boljše prilagajanje javnega potniškega prometa potrebam potnikom, možnost financiranja tudi s tržnimi viri ter boljšo kadrovsko prilagodljivost. Poleg nadzornega sveta, ki bi na predlog infrastrukturnega ministrstva imenoval direktorja, je predviden tudi strokovni svet.

Poslanci so brez razprave sprejeli koalicijska dopolnila k predlogu, ki večinoma vnašajo pripombe zakonodajno-pravne službe.