STA novice / Bruselj s predlogom za geografsko zaščito industrijskih in obrtniških izdelkov (dopolnjeno)

Uredba, ki jo predlaga Evropska komisija, bo v primeru potrditve vzpostavila zaščito v okviru geografske označbe za industrijske in obrtniške izdelke na ravni EU, s čimer bi nadomestili nacionalna določila glede zaščite pravic intelektualne lastnine. Označbe na ravni EU so trenutno možne za vino, žgane pijače in druge kmetijske izdelke.

S sprejetjem predloga uredbe bi proizvajalcem obrtniških in industrijskih izdelkov pomagali pri zaščiti in uresničevanju pravic intelektualne lastnine po vsej uniji. Poleg tega bo lažji boj proti ponaredkom, vključno s tistimi, ki se prodajajo prek spleta. Uredba bo namreč predvidoma onemogočala tudi zlorabo imen spletnih domen.

Prijava izdelka bo glede na predlog komisije potekala v dveh stopnjah. Najprej ga bodo morali proizvajalci prijaviti na nacionalni ravni pri pristojnem organu. Ta pa bo nato tiste izdelke, ki bodo uspešno zaključili nacionalni postopek, prijavil še pri Uradu EU za intelektualno lastnino (EUIPO). Stroškov registracije na evropski ravni ne bo, na nacionalni pa bodo glede tega veljala enaka določila kot pri kmetijskih izdelkih.

Izjemoma bo mogoče izdelek prijaviti neposredno pri EUIPO. To bo veljalo za države, ki nimajo uvedenih ustreznih nacionalnih postopkov in kjer je malo interesa za prijavo izdelkov, predvideva predlog uredbe. Še ena izjema bo veljala v primeru ogrožanja javnega interesa ali trgovinskih odnosov unije, pri čemer bo lahko odločitev sprejela Evropska komisija.

Eden od pogojev za dodelitev geografske označbe bo, da izdelek izvira iz določenega kraja, regije ali države. Poleg tega bo moral imeti določeno lastnost, ki je vezana na ta geografski izvor. Med pogoji pa je še, da bo moral najmanj en korak v proizvodnji potekati na tem geografskem območju.

Med izdelki, ki jih vključuje predlog uredbe, so izdelki iz porcelana, stekla, keramike ter oblačila, čipke, pohištvo in noži. Po ocenah virov pri EU jih je med 300 in 800.

Uredba bo po navedbah komisije potrošnikom omogočila lažje prepoznavanje kakovosti tovrstnih izdelkov in odločanje na podlagi ustreznih informacij. Poleg tega želi Bruselj prispevati k ohranjanju običajev v regijah po EU in s tem k njihovemu gospodarskemu razvoju. Tako bi lahko regije pritegnile tudi več turistov, navajajo.

Med okoli desetimi članicami, ki bi jih lahko uredba najbolj zadevala, viri pri EU omenjajo tudi Slovenijo. Pričakujejo sicer, da bo postopek sprejemanja predloga, v katerem bosta sodelovala Evropski parlament in Svet EU, potekal hitro. Uredba bi lahko začela veljati 1. januarja 2024, so še povedali viri.