STA novice / Ustavno sodišče: Vladni odloki o načinu ugotavljanja izpolnjevanja pogoja PCT neustavni

Pooblaščenec je izpodbijani ureditvi očital kršitve pravice do varstva osebnih podatkov in pri tem zatrjeval, da izpodbijani odloki nimajo podlage v zakonu, je v razlagi odločbe zapisalo sodišče. Vlada je nasprotno trdila, da je za to imela ustrezno zakonsko podlago v zakonu o nalezljivih boleznih in v pravu Evropske unije - predvsem v splošni uredbi o varstvu podatkov (GDPR), so dodali na ustavnem sodišču.

Sodišče je razlago vlade zavrnilo, saj da je smisel GDPR varstvo posameznika pred nedopustno obdelavo osebnih podatkov, ne pa "blanketno" dovolilo državi, da obdeluje osebne podatke.

Pri tem je pojasnilo, da bi bila udeležba posameznika v socialnem, političnem in verskem življenju odvisna od njegove privolitve v obdelavo osebnih podatkov zaradi preverjanja pogoja PCT. To je vlada predpisala z odlokom o načinu ugotavljanja izpolnjevanja pogojev prebolevnosti, cepljenosti in testiranja v zvezi z nalezljivo boleznijo covid-19, vendar takšne privolitve po presoji ustavnega sodišča ni mogoče šteti kot prostovoljne in s tem tudi ne kot veljavne pravne podlage za poseg v pravico do varstva osebnih podatkov.

Ustavni sodniki so pritrdili stališču Informacijskega pooblaščenca in jasno povedali, da vsaka obdelava osebnih podatkov, četudi gre za obdelavo v epidemiološki situaciji, ki zahteva nujno sprejemanje ukrepov, pomeni poseg v z ustavo zagotovljeno človekovo pravico do varstva osebnih podatkov in mora zato biti določena v zakonu, je v odzivu na odločbo zapisal pooblaščenec.

"V Sloveniji je obdelavo podatkov prepovedano urejati z odloki vlade, saj odloki niso rezultat demokratičnega procesa odločanja, ki se lahko vrši le v državnem zboru," je dodal pooblaščenec. Pri tem je vlada imela več kot dovolj časa za sprejetje ustreznega zakona, ki bi omogočil zakonito poseg v omejevanje človekovih pravic in svoboščin, opozarja IP.

Odloki ostajajo v veljavi, saj bi njihova razveljavitev vladi onemogočila izpolnjevanje ustavne obveznosti varovanja zdravja in življenja ljudi, zato so ustavni sodniki odločili, da začne razveljavitev učinkoviti po preteku enega leta.

V tem času mora vlada izpodbijano ureditev sprejeti na podlagi zakonskih odločb, ki bodo imele določno opredeljeno, kateri podatki se smejo zbirati in obdelovati, namen za katerega jih je dovoljeno zbirati in obdelovati in kako se nadzoruje njihovo zbiranje, obdelava in uporaba ter varstvo njihove tajnosti, kot to terja drugi odstavek 38. člena ustave.

Ustavno sodišče je odločitev sprejelo s petimi glasovi proti dvema, proti sta bila Klemen Jaklič in Marko Šorli, piše v odločbi.