STA novice / Na okrogli mizi o novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah

Pravilnik, ki je začel veljati v začetku meseca, je namenjen vsem udeležencem pri gradnji stavb oz. investitorjem, projektantom in izvajalcem del, osnovni cilj pa je, da se bistveno zmanjša izpuste toplogrednih plinov iz stavb, je na okrogli mizi pojasnil Jože Kaplar z ministrstva za okolje in prostor.

"Želimo, da bi bila oskrbovanost z energijo cenejša, da bi bili bivalni pogoji primernejši, bolj zdravi, bolj produktivni," je poudaril in izpostavil dva cilja oz. ključna kazalnika: večjo energijsko učinkovitost, porabljena energija pa naj bi bila v pretežni meri proizvedena iz obnovljivih virov energije.

Po Kaplarjevih pojasnilih morajo vse države EU upoštevati zahteve direktive o energetski učinkovitosti stavb, vse imajo enak sistem in enaka napotila, kako se obnašati oz. pripraviti predpise, razlika je le v tem, kakšen delež v posameznem sektorju naj bi zmanjšali.

Pri novem pravilniku gre za nadgradnjo pravilnika iz leta 2010, ki je bila potrebna zaradi obvez, ki smo jih sprejeli kot država do EU na tem področju, je povedal vodja oddelka za obnovljive vire energije na ljubljanski fakulteti za strojništvo Sašo Medved.

Novosti so večplastne, v pravilniku je velik poudarek na zagotavljanju primernega bivalnega okolja, podaja zahteve za minimalne energijske učinkovitosti naprav, ki so vgrajene, in določa potrebno količino naravnih energijskih virov, ki so potrebni za to, da se zagotavlja primerne bivalne pogoje v stavbah, je navedel.

Pravilnik pa medtem po njegovem novih zahtev ne prinaša, temveč so zahteve posodobljene glede na cilje v akcijskih načrtih. Razlike so morda v detajlih, ki niso tako strokovno zahtevne za reševanje, je dejal. Po Medvedovih pojasnilih so na tem področju ambiciozne vse države, Slovenija pri tem ne izstopa ekstremno, zagotavlja pa primeren nivo energetske učinkovitosti stavb.

Medtem je bil predsednik matične sekcije strojnih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije Mitja Lenassi kritičen do preverjanja ciljev. Teh se v praksi ne preverja z meritvijo in dokazovanjem, kaj je doseženo v praksi. Od leta 2021 naj bi bile vse stavbe v državi skoraj ničenergijske, ko pa pride do tehničnega pregleda, to dokazovanje ni potrebno. Praksa po njegovem denimo pri večjih stavbah kaže, da številke, prikazane v energetski izkaznici ali v energetski učinkovitosti ne držijo.

"To je stanje na terenu. Je pa poskrbljeno, da se to ne preverja in smo vsi zadovoljni. Mogoče so manj zadovoljni tisti, ki plačujejo račune, ker te skoraj ničenergijskosti ne vidijo, ker je ni, saj se na računu pozna, da stavba porablja energijo," je dejal Lenassi.

Kaplar se z njim ne strinja. V osnovi pravilnik ni namenjen temu, da določa nadzor, nadzor in sankcije se določajo v višjih predpisih, torej v gradbenem in energetskem zakonu. V osnovi je v interesu investitorja, da preverja, in ta je tudi odgovoren proti državi, da so zahteve predpisov uveljavljene.

Po Medvedovih besedah izpolnjevanje kriterijev pravilnika ne pomeni, da bodo v stavbi doseženi optimalni bivalni pogoji, niti ne, da bo raba energije taka, kot je izračunana. "Ni nobene garancije za to, je pa to neka smernica, ki kaže, kako energetsko učinkovita bo stavba in izpolnjevanje teh kriterijev vodi verjetno k izpolnjevanju pogojev za bivanje," je dodal. Inženirska stroka ima zdaj po njegovem zaradi pravilnika več novih možnosti, da uveljavi bolj zahtevno projektiranje in s tem manjše odstopanje od tega, kar je izračunano, do realnega odziva stavb.

V pravilniku, ki velja tudi za obstoječe stavbe, je po Kaplarjevih pojasnilih načrtovana celovita energetska prenova stavbe, tako na toplotnem ovoju kot na tehničnih sistemih, ki so v stavbah. "Ni pričakovati, da bodo čez noč prenovljene vse stavbe, pravilnik dovoljuje, da se celovita prenova stavb doseže postopoma," je povedal.

Po njegovem mnenju ne moremo pričakovati, da bodo obstoječe stavbe, ki jih prenavljamo, dosegle enake zahteve kot nove. Pravilnik določa, da se z letom 2026 pri družinskih hišah dovoljena raba primarne energije zmanjša za 20 odstotkov, delež obnovljivih virov pa poveča za 30 odstotkov. Če je dovoljena raba primarne energije 75 kilovatnih ur na kvadratni meter na sezono, bo po letu 2026 to pomenilo 60 kilovatnih ur, in če je zdaj potrebni delež rabe obnovljivih virov energije več kot 50-odstoten, bo z letom 2026 to pomenilo več kot 65 odstotkov, je še dodal Kaplar.