STA novice / Odbor za izobraževanje zavrnil novelo zakona o vrednotenju izobraževanja

Predlog novele zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja je v imenu predlagateljev predstavila poslanka NSi Iva Dimic. S predlogom se po njenih navedbah ureja uporaba tujega naslova v Sloveniji, razširja oprostitev plačila stroškov postopka vrednotenja izobraževanja na osebe s priznano mednarodno zaščito in prosilce za mednarodno zaščito v Sloveniji ter za imetnike slovenskih listin v izobraževanju. Zakon med drugim omogoča tudi e-poslovanje.

Namen zakona je skrajšati postopke in tako omogočiti hitrejše in lažje priznavanje poklicnih izobraževanj, zato je novela po oceni Dimičeve primerna za sprejem.

Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Matjaž Krajnc je opozoril, da bi bilo treba predlagane spremembe, ki sicer delno rešujejo problematiko, ki jo ureja zakon, vključiti v pripravo novega sistemskega zakona v sodelovanju s strokovno javnostjo. "Vlada zato noveli zakona nasprotuje, saj bo po poglobljeni analizi pripravila nov zakon, ki bo vseboval celovite rešitve in tudi upošteval spremembe na mednarodnem področju," je še dodal Krajnc.

V razpravi je Lucija Tacer iz poslanske skupine Svoboda pozdravila namero vlade, da to področje uredi z novim zakonom. Kot je izpostavila, ne gre le za državljane Slovenije, ki se želijo vrniti in jim želimo priznati izobraževanje, ampak tudi, da se vsakemu, ki želi prispevati k naši družbi in se k nam preseliti, to izobraževanje prizna. Veseli jo, da se tudi v opoziciji strinjajo s "to vrednoto, da je treba izobraževanje v tujini priznavati na poenostavljen način".

Na seji so se nato opredeljevali do vloženih dopolnil NSi, ki pa so jih z večino glasov koalicijskih poslancev zavrnili, prav tako predlog novele in s tem zaključili njeno zakonodajno pot.

Odbor je nato obravnaval predlog odloka o preoblikovanju samostojnega visokošolskega zavoda Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto, ki ga je v državni zbor vložila SDS z željo, da bi v Novem mestu dobili močno univerzitetno središče po načelu decentralizacije, je v imenu predlagateljev med drugim pojasnil Tomaž Lisec. Nenazadnje je prejšnja vlada sprejela namero o ustanovitvi javnega visokošolskega zavoda, univerze s sedežem v Novem mestu, je spomnil.

Po njegovih besedah je predvideno, da se v novo javno univerzo združijo novomeški fakulteti za informacijske študije in za industrijski inženiring ter Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto.

Vlada preoblikovanju zasebne novomeške fakultete za industrijski inženiring v javni visokošolski zavod po besedah Krajnca ne nasprotuje, predlaga pa, da se to izvede v okviru postopka ustanavljanja javnega visokošolskega zavoda univerze s sedežem v Novem mestu. "S tem bi tudi celovito in zaokroženo sledili predlogom poslanca Lisca," je dejal.

V zakonodajno-pravni službi DZ so opozorili, da so državne univerze in državne visoke šole ustavna kategorija, zato mora biti ustanoviteljstvo univerze ali visoke šole ustavno pravno in pravno sistemsko utemeljeno. Državne univerze in visoke šole so avtonomne, način njihovega financiranja pa ureja zakon, je dejala. S tega vidika je po njenem mnenju potrebna presoja ali visokošolski sistem še zagotavlja možnosti, da si državljani pridobijo ustrezno izobrazbo, ali ne.

V razpravi so poslanci SDS zagovarjali pomen preoblikovanja novomeške fakultete v javni zavod, s čimer bi v Novem mestu dobili močno univerzitetno središče, ki bi med drugim omogočilo tudi intelektualni razvoj dolenjske regije. Člani odbora so predlog odloka zavrnili.