sreda, 29.6.2022
Ljubljana, 29. junija (STA) - DZ je v prvi obravnavi podprl predloga novel zakona o notariatu in o odvetništvu, ki ju je v parlamentarno obravnavo vložila SDS. Predlog novele zakona o notariatu so poslanci podprli z 82 glasovi za in nobenim proti, za nadaljevanje obravnave predloga novele o odvetništvu je glasovalo 84 poslancev, proti ni bil nihče.
S predlogom novele zakona o notariatu želi SDS urediti celovito digitalizacijo notarskih storitev z uvedbo možnosti, da se čim večji del teh storitev opravi na daljavo. Kot je v imenu predlagatelja pojasnil Andrej Hoivik (SDS), novela omogoča oddaljen dostop do notarja za fizične in pravne osebe, sestavljanje notarskih list na daljavo, video-elektronsko identifikacijo preko neposredne varne video povezave z notarjem, poenostavlja pridobivanje podatkov z elektronsko povezavo do uradnih evidenc, registrov in javnih knjig ter drugih zbirk osebnih in drugih podatkov ter zagotavlja pravno varnost pri uveljavljanju odškodninske odgovornosti notarjev, ob hkratnem spoštovanju pravice do učinkovitega sodnega varstva.
K uporabi digitalnih tehnologij so pomembno prispevali tudi izzivi in tveganja, ki jih je povzročila še vedno aktualna pandemija covid-19, je poudaril Hoivik, ki ga veseli, da vlada predlaganim rešitvam ne nasprotuje. So pa v SDS pripravljeni tudi na morebitne izboljšave predloga novele v nadaljnji parlamentarni obravnavi, je poudaril. Po mnenju SDS je digitalizacija notarskih storitev z uvedbo možnosti, da se čim večji del teh storitev opravi na daljavo, še posebej pomembna za tuje fizične in pravne osebe ter Slovence, živeče v tujini.
Predlog novele zakona o notariatu sov prvem branju v ponedeljek v predstavitvi stališč kot ustrezen za nadaljnjo obravnavo podprle vse poslanske skupine, tudi opozicijska NSi, v Levici pa stališča do predloga novele niso predstavili. Vlada rešitvam ne nasprotuje.
V poslanski skupini Gibanje Svoboda ob tem kot pomembno izpostavljajo tudi, da se ob uvedbi možnosti opravljanja notarskih storitev na daljavo ohranja veljavna ureditev sestavljanja notarskih listin ob fizični prisotnosti notarja in strank. Po njihovem mnenju je pomembno tudi, da bodo dobre rešitve elektronskega poslovanja v nadaljevanju prenesene tudi na neodvisni del pravosodnega sistema, kot je odvetniška dejavnost.
Podporo DZ za nadaljnjo obravnavo je dobila tudi novela zakona o odvetništvu, s katero SDS predlaga odpravo polovičnega plačila odvetniških storitev v zadevah zastopanja po uradni dolžnosti in v zadevah brezplačne pravne pomoči. Zdajšnja ureditev namreč določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.
Po pojasnilih predlagatelja predlagana sprememba izenačuje plačilo odvetnika, postavljenega po uradni dolžnosti, in odvetnika, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, z odvetnikom, ki prosto deluje na trgu, tako da bo tudi za opravljanje teh storitev namesto polovice zneska upravičen do celotnega zneska po odvetniški tarifi. Z novelo se med drugim odpravlja tudi do sedaj neenaka obremenitev strank pri povračilu stroškov postopka, ki temelji na tem, ali ima nasprotnik brezplačno pravniško pomoč ali ne.
Novela pa na novo uvaja tudi določbo, da nadomeščanje odvetnika po odvetniškem kandidatu ali odvetniškem pripravniku v zadevah zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali odvetniškega pripravnika v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči, ni dopustno. Pri tem v SDS izhajajo iz stališča, da naj stranko, katere zastopanje plača država, zastopa strokovno najbolj usposobljena oseba, ki bo zmogla uresničevati temeljna pravna jamstva posebno ranljive stranke. Finančne posledice za proračun v SDS ocenjujejo na slabih osem milijonov evrov.
Predlog novele zakona o odvetništvu so kot primeren za nadaljnjo obravnavo podprli v poslanskih skupinah vseh strank, tako opozicije kot koalicije, ne nasprotuje pa mu tudi vlada. Ob tem pa se v SD pridružujejo mnenju vlade, da bi omenjena ureditev morala vstopiti v veljavo že pred 1. januarjem 2024, kakor v noveli predlaga predlagatelj.
Lena Grgurevič pa je v predstavitvi stališč poslanske skupine Gibanja Svoboda menila, da bo treba razmisliti o učinkovitejšem nadzoru nad zlorabami pomoči tudi na tem področju.
Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija
T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si
PONUDBA
Predstavitev portala
Zakonodaja
Sodna praksa
Strokovne publikacije
Komentarji zakonov
Zgledi knjiženj
Priročniki
Obveščanja o zakonodajnih novostih
TFL AI
TFL IZOBRAŽEVANJA
TFL SVETOVANJE
TFL BREZPLAČNO
Brezplačne storitve
Preizkusite portal TFL
E-dnevnik Lex-Novice
E-tednik TFL Glasnik