STA novice / Del zakona o kazenskem postopku v neskladju z ustavo

Do odprave ugotovljene protiustavnosti se po ustavni odločbi nadomestitev zaporne kazni z delom v splošno korist lahko predlaga tudi, ko obsojenec že prestaja zaporno kazen oziroma do konca prestajanja zaporne kazni.

Po odločitvi ustavnega sodišča je bila s sklepom vrhovnega sodišča iz leta 2017 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru iz leta 2016 in s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru iz istega leta pritožniku kršena pravica iz drugega odstavka 14. člena ustave, po katerem so pred zakonom vsi enaki.

Ustavno sodišče je pri oceni, ali gre pri predlogih za alternativno prestajanje zaporne kazni za enak položaj z vidika drugega odstavka 14. člena ustave, izhajalo iz stališča, da je bistvo v naravi izrečene kazni, in ne v naravi ukrepa, ki jo nadomešča. Sprejelo je stališče, da je položaj predlagatelja nadomestne izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist enak tako položaju predlagatelja nadomestne izvršitve zaporne kazni z zaporom ob koncu tedna kot tudi predlagatelja hišnega zapora.

Ugotovilo je, da zakonodajalec ni imel stvarnega razloga, ki bi upravičil manj ugodno, drugačno ureditev dolžine roka za vložitev predloga za delo v splošno korist kot za vložitev predloga za zapor ob koncu tedna. Tega naj ne bi upravičeval niti različen namen niti različni vsebinski pogoji za posamezno alternativno izvršitev kazni zapora.

Glede na to je ugotovilo, da je drugi odstavek 129.a člena zakona o kazenskem postopku, ki določa 15-dnevni rok za vložitev predloga o nadomestitvi kazni zapora z delom v splošno korist, ki teče od pravnomočnosti sodbe oziroma od zadnje vročitve prepisa sodbe, v neskladju z ustavo. Da bi zavarovalo človekovo pravico do enakosti pred zakonom iz 14. člena ustave, je do odprave ugotovljene protiustavnosti določilo način izvršitve svoje odločbe tako, da se nadomestitev zaporne kazni z delom v splošno korist lahko predlaga tudi, ko obsojenec že prestaja kazen zapora oziroma do konca prestajanja kazni zapora.

Iz enakih razlogov, iz katerih je izpodbijana zakonska ureditev v neskladju z drugim odstavkom 14. člena ustave, je ustavno sodišče ugotovilo, da je bila tudi s sklepi, izpodbijanimi z ustavno pritožbo, pritožniku kršena njegova pravica iz drugega odstavka 14. člena ustave. Ker pa je pritožnik osemmesečno zaporno kazen že prestal, ne izkazuje več pravnega interesa za nadomestitev izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist. Ustavno sodišče je zato svojo odločitev omejilo zgolj na ugotovitev kršitve pravice pritožnika do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena ustave.

Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Špelca Mežnar.