STA novice / Revizorji EU komisijo pozivajo k pripravi smernic za javno naročanje ob pandemijah

Evropsko računsko sodišče je preučilo priprave Evropske komisije za javno naročanje cepiv proti covidu-19, potek pogajanj in tudi to, koliko so lahko pogajalci v pogodbah s proizvajalci cepiv uresničili cilje EU za javna naročila. Preučilo je še, katera pravna sredstva bi EU lahko uporabila v primeru motenj v dobavi in kako je komisija podpirala proizvodnjo cepiv za EU.

Revizorji so ugotovili, da je EU s podpisom pogodb z več različnimi proizvajalci, ki uporabljajo različne tehnologije, uspešno naročala cepiva proti covidu-19, ki jih je potrebovala. Komisija je med avgustom 2020 in novembrom 2021 sklenila 11 pogodb z osmimi proizvajalci za dobavo 4,6 milijarde odmerkov cepiva v skupni vrednosti 71 milijard evrov.

Pogajanja so po navedbah Evropskega računskega sodišča, ki je obravnavalo obdobje do konca leta 2021, potekala skladno s procesom javnega naročanja, določenega v finančni uredbi EU. Revizorji EU so ugotovili, da so lahko pogajalci Evropske unije s pogodbami, ki jih je EU s proizvajalci cepiv sklenila pozneje, bolje uresničili cilje za javna naročila.

Pogoji iz pogodb so se s časom razvijali. V pogodbah, podpisanih leta 2021, so tako določbe o ključnih vprašanjih, kot sta časovni razpored dobave in proizvodna lokacija, strožje od tistih iz pogodb, podpisanih leta 2020. Dogovorjeni pogoji se po pogodbah razlikujejo, vse pogodbe vsebujejo le pogoj spoštovanja načel direktive o odgovornosti za proizvode, ki določa odgovornost tretjih oseb za škodljive učinke.

Po podpisu pogodb je komisija delovala kot posrednik med državami članicami in proizvajalci, vendar pa je imela omejen vpliv pri premostitvi težav z dobavo. Ko se je EU v prvi polovici leta 2021 spopadala s hudim motnjami v dobavah, je postalo jasno, da večina pogodb ni vsebovala posebnih določb glede tega. Tako je komisija proizvajalce lahko tožila, kar je v primeru podjetja AstraZeneca tudi naredila.

Februarja 2021 je ustanovila projektno skupino za podporo proizvodni in dobavni verigi, ki je sicer pomagala odpraviti ozka grla, vendar je bil obseg njenega vpliva na povečanje proizvodnje cepiv nejasen, so še poudarili na računskem sodišču EU.

Dodajajo, da komisija še ni pregledala svojega procesa javnega naročanja ali izvedla primerjalne analize zanj, na podlagi česar bi opredelila pridobljena spoznanja za prihodnje izboljšave. Obenem trenutno ne načrtuje, da bi svoj sistem javnega naročanja ob pandemiji preizkusila s stresnimi testi ali simulacijami.

Sodišče tako komisiji priporoča, naj na podlagi pridobljenih spoznanj o javnem naročanju v času pandemije covida pripravi smernice na tem področju. Poleg tega naj izvede stresne teste pristopa EU k javnemu naročanju zdravstvenih protiukrepov.