Navigacija
Portal TFL

STA novice / Predlog zakona o elektronskih komunikacijah pred potrditvijo

torek, 27.9.2022

Ljubljana, 27. septembra (STA) - DZ je opravil drugo obravnavo predloga novega zakona o elektronskih komunikacijah, s katerim se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva s tega področja, s čimer Slovenija že pošteno zamuja. Evropska komisija je zato proti naši državi vložila tožbo, je k sprejemu zakona pozval Branko Grims (SDS). Glasovanje bo v sredo.

Novi zakon bo nadomestil veljavni zakon o elektronskih komunikacijah in bo v slovenski pravni red prenesel evropsko direktivo o evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah. To bi morala Slovenija storiti že do 21. decembra 2020, zaradi zamude pa je Evropska komisija proti naši državi že vložila tožbo pred Sodiščem EU.

V mandatu prejšnje vlade je DZ predlog novega zakona obravnaval dvakrat, vendar ga je prvič zavrnil, drugič pa zaradi zahteve Levice za razpis posvetovalnega referenduma o njem ni glasoval. Grims je v imenu predlagateljev danes dejal, da je bila zahteva za referendum "izrazito neodgovorno dejanje", saj ima lahko zamuda pri prenosu evropske ureditve zelo velike finančne posledice.

Predlog zakona je zelo obsežen, saj pokriva širok spekter različnih rešitev. Grims je izpostavil varnost na internetu, saj se z razvojem elektronskih komunikacij povečuje tudi število pasti tako za uporabnike kot za države.

Aktualna vlada predlog zakona podpira, je pa državna sekretarka v službi vlade za digitalno preobrazbo Aida Kamišalić Latifić spomnila, da je bilo na seji matičnega odbora DZ sredi septembra sprejetih več dopolnil koalicije, med drugim se je po njenih besedah ustrezno popravilo poglavje o varnosti omrežij in storitev. Z zakonom se bo zagotovil pravilen prenos evropske direktive, državljanom, podjetjem in družbi kot celoti pa bodo zagotovljene številne koristi, je zagotovila.

Z dopolnili koalicije so bile med drugim spremenjene določbe glede varnostnih zahtev za operaterje, ki zagotavljajo mobilna omrežja upravljavcem kritične infrastrukture - in bi se lahko med drugim nanašale na kitajski Huawei. Namesto prepovedi sodelovanja določenih dobaviteljev, označenih kot "dobavitelji z visokim tveganjem", je zdaj v predlogu zakona zapisana prepoved uporabe opreme, ki bi lahko ogrozila nacionalno varnost.

V SDS takim spremembam njihovega predloga nasprotujejo in so vložili dopolnilo, s katerim bi varnostne zahteve vnovič veljale za dobavitelje z visokim tveganjem, ne za opremo. "Medtem, ko vsi dajejo neke zahteve, kdo lahko opravlja oziroma nudi storitve na področju njihove kritične infrastrukture, mi te zahteve rahljamo," je opozoril Žan Mahnič (SDS).

Koalicijskim poslancem je očital, da so popustili pod pritiski kitajskega veleposlaništva in podjetja Telemach, ki ima Huaweijevo opremo. Kitajska država s svojim represivnim aparatom, predvsem obveščevalnimi službami, je tista, ki drži v rokah podjetje Huawei, je dejal.

Zagotovil je, da nihče ne omejuje ne Huaweia ne Telemacha ne kakšnega drugega operaterja, da prosto in svobodno nastopa na trgu. "Gre zgolj za to, da na področju kritične infrastrukture dvignemo te kriterije na raven, ki se nacionalni varnosti pritičejo," je poudaril.

Novi zakon naj bi sicer skladno z evropsko direktivo med drugim povečal povezljivost in uporabo visokozmogljivih omrežij po vsej Sloveniji, potrošnikom olajšal zamenjavo ponudnikov storitev, ki bo po predlogu brezplačna, in vzpostavil javni sistem obveščanja in alarmiranja ter okrepil varnost elektronskih storitev.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window