STA novice / GZS proti predlaganim spremembam na področju dohodnine

GZS spremembam, kot so zapisali v današnjem sporočilu za javnost, nasprotuje "kljub nekaterim rešitvam, ki prispevajo k večji izenačitvi obdavčitve različnih oblik dela".

Spremembe v predlogu novele zakona imajo "pomemben - v veliki večini negativen - vpliv na gospodarstvo, predvsem prek večje obremenitve dohodnine posameznikov z višjimi dohodki, ki so že sedaj davčno najbolj obremenjeni", so zapisali. GZS se še naprej zavzema za "oblikovanje rešitev, ki bi predstavljale razbremenitev rednih delovnih razmerij", saj bi bila po njihovem to najboljša zaščita pred drugimi oblikami pogodbenih razmerij, ki temeljijo na ugodnejši davčni obravnavi. Hkrati bi to naslavljalo izziv bega možganov v tujino.

Vodstvo GZS nasprotuje parcialnim spremembam v predlagani noveli zakona, ki nevtralizirajo pričakovane ugodne učinke na splošno obremenitev dela, ki bi jih na podlagi marca sprejetega novega zakona o dohodnini bili deležni vsi zavezanci, so navedli v zbornici.

Tako nasprotuje prekinitvi načrtovane dinamike dviga splošne davčne olajšave po letu 2023, ponovnemu povečanju davčne stopnje v najvišjem dohodninskem razredu na 50 odstotkov, odsotnosti uskladitve davčnih razredov z inflacijo ter povečani obdavčitvi nagrade iz naslova poslovne uspešnosti pri nadpovprečnih dohodkih.

"Zelo kritično" je vodstvo GZS tudi do ponovne uvedbe po njihovem davčno diskriminatorne rešitve na področju obdavčitve prodaje delnic fizičnih oseb skladu lastnih delnic, ki pomeni potencialno spremembo lastništva številnih izvozno in razvojno naravnanih ter družbeno odgovornih družb. GZS je oblikovala kompromisni predlog, s katerim bi se v novelo dodala izjema, ki omogoča ugodnejšo davčno obravnavo v primeru pridobivanja lastnih deležev oziroma delnic z izključnim namenom, da jih družba ponudi v odkup delavcem družbe, v višini 10 odstotkov vseh delnic ali deleža. Ta predlog ni bil upoštevan.

Vlada je v ponedeljek na dopisni seji potrdila zakonodajni sveženj davčnih sprememb, tudi predlog zakona o dohodnini. Po predlogu vlade se bi med drugim splošna olajšava v 2023 s sedanjih 4500 evrov zvišala na 5000 evrov, ne bi pa bilo dodatnih postopnih zvišanj na 7500 evrov do leta 2025, kot določa veljavni zakon.

Po predlogu bi se tudi zvišal skupni dohodek, od katerega se poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, in sicer s 13.716,33 evra na 16.000 evrov. Obenem vladni predlog stopnjo v zadnjem, 5. dohodninskem razredu, z marca sprejetim zakonom znižano s 50 na 45 odstotkov, vrača na 50 odstotkov. Predvidena je tudi uvedba olajšave za mlade do 29. leta starosti, in sicer se bi davčna osnova od dohodkov iz delovnega razmerja znižala za 1000 evrov, med drugim predvideva novela.