STA novice / Odbor DZ ni prižgal zelene luči ustanovitvi sveta za invalide

Predvidenemu svetu za invalide v skladu s predlogom državnega sveta nihče ne bi smel dajati navodil ali usmeritev, kako naj odloči o posameznem vprašanju oziroma v posamični zadevi. Sredstva za njegovo delo bi se zagotavljala v državnem proračunu na predlog sveta, ki v okviru svojega finančnega načrta samostojno odloča o porabi proračunskih sredstev.

Svet bi imel 14 članov, od tega bi bilo sedem članov predstavnikov reprezentativnih invalidskih organizacij in sedem članov predstavnikov strokovnih organizacij s področja invalidskega varstva. Vsak član bi imel namestnika. Člane in namestnike bi imenovale reprezentativne organizacije oziroma strokovne organizacije same na podlagi objavljenega javnega poziva. Člani in namestniki bi imeli štiriletni mandat, ki bi bil obnovljiv, njihova funkcija pa bi bila nezdružljiva s funkcijami in dejavnostmi, ki po zakonu niso združljive z opravljanjem javne funkcije.

Člani bi imeli pravico do plačila za opravljanje funkcije in povračila stroškov. Svet bi imel predsednika, ki bi ga za dobo štirih let izvolili izmed predstavnikov reprezentativnih invalidskih organizacij, funkcijo pa bi opravljal poklicno. Imel bi tudi dva podpredsednika, ki bi svojo funkcijo tako kot ostali člani opravljala nepoklicno, izhaja iz predloga.

Svet naj bi denimo spremljal in dajal pobude za razvoj in izvajanje programov s področja invalidskega varstva. Med javno obravnavo oziroma v postopku sprejemanja zakonov in splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil, povezanih z invalidi, bi dajal predloge in mnenja. Sodeloval pa bi tudi pri oblikovanju in sprejemanju strateških načrtov in drugih razvojnih dokumentov državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil.

Med njegovimi nalogami bi bilo tudi vodenje postopkov pri obravnavi posamičnih kršitev pravic invalidov. Postopek odločanja o posameznih kršitvah bi se v veliki meri opiral na postopek, določen v zakonu o varuhu človekovih pravic. Postopek obravnave posameznih kršitev bi se lahko začel na pobudo posameznika ali pobudo sveta. Po prejetju pobude bi se svet lahko odločil, da bo o njej odločal po skrajšanem postopku, da začne preiskavo, da pobudo zavrne ali da jo vzame v obravnavo iz razlogov, opredeljenih z zakonom.

Kot je v imenu predlagatelja predloga zakona na današnji seji odbora dejal državni svetnik Danijel Kastelic, je Slovenija v preteklosti sicer ustanovila Svet za invalide RS, ki pa ni neodvisen nadzorni organ, na kar je opozoril tudi Odbor za pravice invalidov pri ZN.

Predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Mateja Toman je spomnila, da je bila Slovenija med prvimi državami, ki so ratificirale konvencijo ZN o pravicah invalidov in da so bili invalidi na to pred skoraj 15 leti zelo ponosni. Četudi so se zavedali, da vse pravice invalidov ne bodo uresničene čez noč, pa so pričakovali hitrejši premik.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Simon Maljevac je zatrdil, da se vlada zaveda zaveze države za implementacijo konvencije ZN, da pa sta potrebna temeljit razmislek in poglobljena razprava z vsemi deležniki, kako pristopiti k implementaciji. "To področje je treba urediti," se je strinjal, "a moramo poskrbeti, da bo sistem deloval", je navedel in spomnil na številne pripombe zakonodajno-pravne službe DZ. Posvetovanja z vpletenimi bi lahko izvedli do konca leta, nov predlog zakona pa bi bil lahko pripravljen v prvi polovici prihodnjega leta, verjame.

Tudi med poslanci - oglašali so se le iz vrst koalicije - je bilo slišati, da podpirajo ureditev tega področja, da pa bi bila dobrodošla širša razprava.

Predloga zakona DS ni podprl noben poslanec, proti jih je bilo deset.