STA novice / Na podnebni konferenci dogovor o uvedbi finančne sheme pomoči najbolj prizadetim državam

Države, ki sodelujejo na podnebni konferenci ZN, so dogovor o shemi, poimenovani Globalni ščit pred podnebnimi tveganji, dosegle v času, ko so številne najbolj ranljive države za izgube in škodo, ki so jo utrpele zaradi posledic segrevanja planeta, začele zahtevati visoke finančne odškodnine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Namen pobude z začetnim finančnim vložkom 200 milijonov dolarjev, ki jo podpira tudi skupina sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav na svetu G7, je zagotoviti "vnaprej dogovorjeno finančno podporo, zasnovano za hitro ukrepanje v času okoljskih katastrof". Med prvimi državami prejemnicami pomoči bodo Bangladeš, Kostarika, Fidži, Gana, Pakistan, Filipini in Senegal.

Kot je ob tem povedal ganski finančni minister in predsednik skupine podnebno najbolj ogroženih držav V20 Ken Ofori-Atta, uvedba finančne sheme "že zdavnaj zamuja". "Naša gospodarstva plačujejo za to z izgubljenimi gospodarskimi obeti, podjetja z motnjami v poslovanju, naše skupnosti pa z življenji in izgubljenimi viri preživetja," je dodal.

Ob tem je izrazil upanje, da bo projekt ščita pomagal najranljivejšim skupnostim, hkrati pa prispeval k širšemu razumevanju izzivov, s katerimi se srečujejo razvijajoča se gospodarstva, prizadeta zaradi poplav, vročinskih valov ali suš oz. posledic podnebnih sprememb.

Po navedbah predstavnikov Nemčije bo shema, ki bo temeljila na finančni pomoči v obliki zavarovanj, izplačana pa bo takoj po ali celo pred pojavom določenega katastrofalnega podnebnega dogodka, sestavni del obsežnejših prizadevanj za odziv na izgube. Nemška ministrica za gospodarsko sodelovanje in razvoj Svenja Schulze je ob tem zagotovila, da ne gre za "taktiko" izogibanja vzpostavitvi posebnega namenskega mehanizma financiranja tovrstnih dogodkov.

"Globalni ščit ni ena in edina rešitev za to, zagotovo ne," je še dejala ministrica in dodala, da bo za zagotovitev pomoči večjemu številu držav potrebnih več finančnih sredstev.

Med državami, ki so v začetni fazi zagona sheme prispevale največ, je Nemčija s 170 milijoni dolarjev, sledijo ji Francija z 20 milijoni, Irska z desetimi, Kanada s sedmimi milijoni in Danska s 4,7 milijona dolarji.

Na drugi strani je skupina 58 držav v razvoju, poimenovana tudi skupina V20, letos objavila izsledke raziskave, ki je pokazala, da je višina škode, ki so jo utrpele od leta 2000 zaradi podnebnih sprememb, dosegla 525 milijarde dolarjev, 98 odstotkov od skoraj 1,5 milijarde državljanov teh držav pa je povsem brez finančne zaščite.

"Govorimo o ljudeh, ki živijo pod pragom revščine in ne bodo kupovali zavarovanj," je za AFP dejala ekonomistka podnebnega programa Zaskrbljenih znanstvenikov Rachel Cleetus. Prepričana je, da zavarovanja lahko pomagajo do določene mere, pri tem pa izpostavila, da podnebne spremembe v mnogih delih sveta ustvarjajo posledice, ki presegajo meje tistega, kar je mogoče zavarovati - poleg dviga morske gladine je omenila tudi širjenje puščav in množične razselitve svetovnega prebivalstva.