STA novice / Opozicija kljub upoštevanju njenih dopolnil nasprotuje spremembam pri dohodnini (dopolnjeno)

Vlada s predlaganimi spremembami zakona o dohodnini predlaga ustavitev načrtovane rasti splošne olajšave, in sicer se bo le še prihodnje leto zvišala s sedanjih 4500 evrov na 5000 evrov, nato pa ne bo več dodatnih postopnih zvišanj na 7500 evrov do leta 2025, kot določa veljavni zakon.

Med poglavitnimi predlaganimi rešitvami so še zvišanje skupnega dohodka, od katerega se poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, dvig stopnje davka v najvišjem dohodninskem razredu nazaj na 50 odstotkov ter nova olajšava za mlade do dopolnjenega 29. leta. Stopnja obdavčitve oddajanja premoženja v najem se vrača na 25 odstotkov.

Precej pozornosti so bile v javni razpravi deležne spremembe glede obdavčitve samostojnih podjetnikov, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Odbor za finance je glede teh določb podprl dopolnilo NSi, da se jim priznani normirani odhodki znižajo z 80 na 40 odstotkov, če dosegajo 50.000 evrov prometa in ne že pri 35.000 evrov prometa, kot je predlagala vlada.

Na predlog SDS pa je odbor zvišal posebno olajšavo za mlade, ki jo kot novost dohodninske zakonodaje predlaga vlada. Namesto za 1000 evrov se bo davčna osnova od dohodka iz delovnega razmerja zavezancem do dopolnjenega 29. leta starosti znižala za 1300 evrov.

Za približno 7,5 odstotka se bodo v letih 2023 in 2024 zvišali tudi zneski posebne olajšave za vzdrževane družinske člane. Dopolnilo s takšno vsebino so vložili poslanci NSi, ki so poskušali to olajšavo zvišati s svojo novelo zakona, ki pa jo je DZ v začetku tedna ocenil kot neprimerno za nadaljnjo obravnavo.

Da bodo predlagane spremembe zakona podprli, so napovedali poslanci Levice in Svobode, proti bodo glasovali poslanci SDS in NSi. Zadržke imajo tudi v SD, ki pa noveli zakona ne bodo nasprotovali.

"Gre za odpravo škodljivih posledic, ki jih je vsilila prejšnja koalicija," je dejal Soniboj Knežak (SD), a hkrati spomnil, da so si vladne stranke v koalicijski pogodbi na davčnem področju zastavile ambiciozne in obsežne cilje. Toda vladni predlog tem visokim ciljem ne sledi, podpora opozicijskim dopolnilom v zadnjem hipu pa po njegovih besedah pomeni še dodaten odstop od danih zavez. Poslanci SD se bodo tako pri glasovanju vzdržali.

Da bodo glasovali za, so napovedali v poslanskih skupinah Levica in Svoboda. Tudi Matej Tašner Vatovec (Levica) je sicer opozoril, da novela zakona ne uresničuje v celoti zavez iz koalicijske pogodbe. Zato takoj po njeni uveljavitvi pričakuje ponoven razmislek in pristop k resni davčni reformi.

Monika Pekošak (Svoboda) se je z novelo zakona o dohodnini strinjala z besedami, da ima veljavni zakon, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše, uničujoče posledice za javne finance. "Ideja ni, da bi jemali ljudem, saj se bo splošna olajšava zvišala, čeprav za manj, kot je predvideno zdaj," je zagotovila.

Poslanci SDS in NSi spremembam pri dohodnini nasprotujejo. "Ne gre za nič drugega kot za korak k nižjim plačam," je opozorila Suzana Lep Šimenko (SDS). To se ji zdi nesprejemljivo in v času visoke inflacije tudi nerazumljivo.

Da je v času soočanja z visoko inflacijo potrebna drugačna davčna politika, je opozoril tudi Jernej Vrtovec (NSi). "Potrebne so davčne razbremenitve," je dejal in kljub podpori opozicijskim dopolnilom poudaril, da se v NSi z davčno politiko vlade ne strinjajo. Vseeno se bodo poslanci NSi glasovanja vzdržali, je pred začetkom seje povedal novinarjem, ko je izrazil tudi zadovoljstvo, da so bila na matičnem odboru sprejeta njihova dopolnila.

Predlog novele zakona o dohodnini je sicer po besedah državnega sekretarja na finančnem ministrstvu Tilna Božiča eden od ključnih instrumentov za zagotavljanje javnofinančne vzdržnosti v teh negotovih časih. Če bi obveljal sedanji zakon o dohodnini, bi se prilivi od dohodnine prihodnje leto znižali, s potrditvijo danes obravnavanih sprememb pa je mogoče pričakovati 70 milijonov evrov več, je povedal.

DZ bo o sprejemu novele zakona glasoval še danes.