STA novice / Na podnebni konferenci dogovor o skladu za blaženje podnebnih sprememb, a brez napredka pri izpustih (zbirno)

Potem ko je v soboto kazalo, da bi se lahko tokratna Konferenca ZN o podnebnih spremembah (COP27) podnebna konferenca v Šarm el Šejku zaključila brez sprejetega dogovora, so se pogajalci po nočnih podaljških davi zedinili o končnih sklepih. Ključna odločitev, ki so jo sprejeli delegati iz skoraj 200 držav, je ustanovitev mehanizma finančne pomoči za blaženje obsežnih posledic podnebnih sprememb v najbolj prizadetih državah v razvoju. Razvite države so se obvezale, da bodo uresničile obljube o pomoči, ki so jih sicer podale že pred več kot desetletjem, a so bile vse doslej le mrtva črka na papirju.

Poleg vprašanja finančne pomoči državam v razvoju je bilo jabolko spora tudi vprašanje zmanjšanja ali odprave uporabe fosilnih goriv ter cilj, da se segrevanje ozračja omeji na 1,5 stopinje Celzija. Tu si je predvsem EU želela trdnejših zavez za zmanjšanje emisij, a bila na koncu neuslišana s strani ostalih udeleženk konference.

V sklepnem dokumentu so države sicer soglasno poudarile potrebo po zmanjšanju izpustov za omejitev segrevanja na 1,5 stopinje Celzija in pozvale k postopni opustitvi rabe premoga, niso pa sprejele dodatnih zavez glede zmanjšanja izpustov ali opustitev rabe fosilnih goriv, kar je sprožilo val kritik s strani nekaterih ključnih političnih akterjev.

Kot se je dopoldne pomenljivo izrazil generalni sekretar Antonio Guterres, je sklad za kritje izgub in škode nujen, ni pa "odgovor, ko podnebne spremembe izbrišejo majhno otoško državo z zemljevida ali ko spremenijo celotno afriško državo v puščavo". Po njegovem mnenju je planet še vedno "na urgenci", zaradi česar je treba drastično zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, česar pa tokratni podnebni vrh ni naslovil.

V svojem odzivu je bila slikovita tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "COP27 pomeni majhen korak k podnebni pravičnosti, vendar je za planet potrebno veliko več. Zdravili smo nekatere simptome, vendar bolnika nismo ozdravili vročine," je sporočila.

Čeprav je COP27 ohranil pri življenju cilj 1,5 stopinje Celzija, pa na žalost ni izpolnil zaveze največjih svetovnih onesnaževalcev o postopnem zmanjševanju uporabe fosilnih goriv niti dal novih zavez o blažitvi podnebnih sprememb, je še opozorila von der Leyen. Njenim kritikam se je pridružil tudi podpredsednik Evropske komisije, pristojen za zeleni dogovor, Frans Timmermans.

Da je blokada nekaterih velikih onesnaževalcev in držav proizvajalk nafte preprečila že zdavnaj potrebne korake za zmanjšanje in postopno opuščanje fosilnih goriv, pa je izjavila nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock.

Na podnebni konferenci je sodelovala tudi Slovenija. V minulem tednu se je tam mudil tudi minister za okolje in prostor Uroš Brežan. Kot je ocenil na današnji popoldanski novinarski konferenci po koncu COP27, je svetovna skupnost dosegla preboj na področju solidarnosti, na "področju blažitve podnebnih sprememb pa še nismo tam, kjer bi si želeli biti".

Po njegovih besedah odločitev o vzpostavitvi sklada za najranljivejše države vliva optimizem in je zelo pomembna tudi na področju blažitve podnebnih sprememb, kjer bodo v prihodnje zelo pomembna pogajanja in dogovori predvsem z državami, ki so v tem trenutku največje onesnaževalke.

Glavna slovenska pogajalka Tina Kobilšek je ob tem poudarila, da so države prepoznale tudi pomen energetske krize za pospešitev energetske tranzicije k obnovljivim virom in znova potrdile zaveze za zmanjšanje rabe premoga ter odpravo neučinkovitih subvencij za fosilna goriva. Slednje je bilo sicer prvič omenjeno že v krovnih dokumentih z lanske konference v Glasgowu. "Na žalost dlje od tega lanskega besedila ni šlo, čeprav je to podpiralo več kot 80 držav," je izjavila Kobilšek.

Na drugi strani so zadovoljstvo izražale predvsem afriške in arabske države, saj so na konferenci v ospredje postavili prav mehanizem izgube in škod, ki je za te države izjemno pomemben. "Prijatelji, slišali smo klic in se odzvali," je poudaril egiptovski zunanji minister, sicer tudi predsedujoči konferenci, Sameh Šukri.

Odzval se je tudi pakistanski premier Šebaz Šarif in ustanovitev sklada označil za "prvi ključni korak k cilju podnebne pravičnosti".

Manj zadovoljni so bili tudi predstavniki okoljevarstvenih organizacij. "Depresiven rezultat" ne presega lanske podnebne konference v Glasgowu, je bil kritičen podnebni strokovnjak Jan Kowalzig iz mednarodne nevladne organizacije Oxfam. Kot je dejal, se ni bilo mogoče osredotočiti niti na izgradnjo obnovljivih virov energije, kar je bila predvsem posledica nasprotovanja Savdske Arabije.

Na neuspeh z vidika naslavljanja glavnih vzrokov podnebnih sprememb so opozorili tudi slovenski nevladniki. Po besedah Andreja Gnezde iz Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera se še vedno pogovarjamo o ciljih, namesto da bi jih začeli udejanjati v praksi, zato razloga na tem področju za optimizem ni.

Barbara Kvac iz društva Focus pa je ob tem poudarila, da brez dogovora o pravičnem opuščanju fosilnih goriv - premoga, nafte in plina - nevarnost preseganja cilja 1,5 stopnje Celzije ostaja realna možnost.

Kritična je bila tudi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Kot je dejala, je bil za mnoge "tak kilav izplen kar pričakovan", pri čemer ne moremo trditi, da gre za presenečenje v luči ukrajinske krize in slabih odnosov znotraj skupine držav G7, predvsem med ZDA in Kitajsko.

Glede na šibak napredek se bo treba očitno pogajati še desetletja, je ocenila sogovornica in sklenila, da pa tega časa že zdavnaj ni več na voljo.