STA novice / EU v iskanju odgovora na ameriški zakon o zniževanju inflacije (tema)

Slovenija po navedbah ministrstva za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo "razume cilje politike ZDA za preprečevanje neobvladljivih globalnih podnebnih sprememb in motivacijo za sprejetje IRA, saj gre za veliko podporo večinoma okolju bolj prijaznim tehnologijam".

"Vendar pa Slovenija kot majhno, odprto gospodarstvo podpira močna pravila Svetovne trgovinske organizacije. Orodja za izvedbo zakona pa diskriminirajo proizvajalce in izdelke iz EU," so minuli teden pojasnili za STA na ministrstvu.

Slovenija je zato Evropsko komisijo že pozvala k ukrepanju. "Če bo IRA ostal nespremenjen, je lahko edini odgovor nanj ambiciozen evropski pristop za krepitev konkurenčnosti gospodarstva. Vendar pa tako Slovenija kot EU ostajata zavezani nadaljevanju odnosov z ZDA v konstruktivnem dialogu," so poudarili na ministrstvu.

Premier Robert Golob je ob robu decembrskega vrha voditeljev EU v Bruslju dejal, da je treba v ospredje razumevanja IRA postaviti boj proti podnebnim spremembam, zato se mu je treba pridružiti, ne pa boriti proti njemu. "To ni akt, usmerjen proti Evropi ali proti Kitajski, to je akt, ki je namenjen Ameriki," je dejal.

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan je konec novembra na svetu za zunanje zadeve v formatu trgovinskih ministrov članic EU pozdravil ambiciozne cilje ZDA glede podnebnih sprememb, a menil, da diskriminatorni elementi IRA niso upravičeni. Uveljavitev zakona je izpostavil kot podlago za premislek, ali je EU res naredila dovolj za podporo industriji v državah članicah.

Direktor razvoja in raziskav ter partner na Inštitutu za strateške rešitve Jure Stojan je za STA minuli teden pojasnil, da IRA vsekakor lahko vpliva na evropsko zeleno tehnologijo.

"Uvaja namreč mešanico subvencij in davčnih olajšav, ki imajo za pogoj 'Made in America' ali vsaj izdelano v treh državah severnoameriškega sporazuma o prosti trgovini Nafta. Ne samo, da se s tem v praksi zapira ameriški trg za evropska podjetja in ameriškim tekmecem izboljšuje pogoje na tretjih trgih, ampak vabi evropska podjetja, naj vsaj del svojih nabavnih in proizvodnih verig preselijo v Severno Ameriko," je prepričan.

Stojan je še poudaril, da je "glede na razmerje moči na Kapitolu nepredstavljivo, da bi administracija predsednika Bidna zakon novelirala, to pa omejuje možnosti, da bi EU dobila večje izjeme". Po njegovem mnenju je izjemno pomembno, kakšno obliko bodo imele 'povračilne subvencije' za evropsko zeleno tehnologijo.

"Slabo bi bilo, če ne bi bilo enotne evropske sheme, pač pa bi se dovolila nacionalna državna pomoč. Slovenija bi stežka konkurirala podpori, ki bi jih lahko svojih podjetjem nudile večje članice EU," je še dejal. Kljub majhnosti Slovenije so namreč v državi vseeno izvozniki, ki bi občutili ameriško diskriminacijo.

V EU je zazvonil alarm potem, ko so v povezavi spoznali, da IRA vključuje velike davčne olajšave in subvencije v višini do 367 milijard dolarjev s ciljem spodbujanja domače proizvodnje električnih vozil, solarnih panelov in baterij.

Kot v temi, ki je nastala v okviru Evropskega novinarskega središča (ENR), katerega del je tudi STA, izpostavljajo avtorji, si v EU ameriške spodbude razlagajo kot neskladne s pravili poštene konkurence, saj bi lahko večina proizvajalcev električnih vozil ravno zato proizvodne lokacije prenesla v ZDA.

Danes je v Evropi proizvedenih več kot 25 odstotkov električnih avtomobilov, le približno deset odstotkov pa v ZDA, navaja ENR. "Potrebujemo svoj odgovor, svojo evropsko IRA," je v Evropskem parlamentu dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Zlasti Nemčija in Francija zahtevata odločen odgovor ter ponujata svojo rešitev. Med drugim naj bi bila EU bolj prilagodljiva glede pravil pri državnih pomočeh za zelene naložbe ter bistveno pospešila njihovo obravnavo, pa tudi državam članicam naj bi omogočila neposredne vladne spodbude na tem področju. Slednje bi lahko privedlo do tekmovanja med članicami, saj nimajo vse enakega proračunskega manevrskega prostora, navaja ENR.

Med možnostmi je tudi financiranje iz posebnega sklada na podlagi skupnega zadolževanja ali pa predlog o ustanovitvi Evropskega sklada za suverenost, ki naj bi spodbujal inovacije in industrijske programe - a so tu še številna odprta vprašanja.

Medtem ko Washington in Bruselj nadaljujeta pogovore o morebitnih ukrepih za zmanjšanje vpliva IRA na evropsko gospodarstvo in se skušata izogniti trgovinski vojni, pa se odgovor išče tudi na politični ravni.

Tako naj bi evropski odgovor na IRA dobil jasnejšo obliko na izrednem zasedanju voditeljev EU v februarju prihodnje leto, kjer bosta glavni temi migracije in globalna konkurenčnost EU. Še pred tem naj bi do konca januarja predloge na področju državnih pomoči predstavila Evropska komisija. Tudi Švedska, ki bo s 1. januarjem prevzela polletno predsedovanje povezavi, je poudarila, da bo čezatlantsko sodelovanja ena od njenih glavnih prednostnih nalog.