Portal TFL

STA novice / Društvo MDS glede bančnih izbrisov za poravnavo

petek, 10.3.2023

Ljubljana, 10. marca (STA) - Društvo MDS glede bančnih izbrisov predlaga, da se v posebnem zakonu opredeli izvensodno poravnavo na način, da vsi izbrisani delničarji in obvezničarji dobijo poplačilo. Ob tem so podali pobudo, da v najkrajšem možnem času za skupno mizo sedejo vsi akterji v tej zgodbi in poiščejo kompromisno rešitev.

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je danes na ministra za finance Klemna Boštjančiča, ministrico za pravosodje Dominko Švarc Pipan in na guvernerja Banke Slovenije Boštjana Vasleta naslovilo pobudo, da se v najkrajšem možnem času srečajo in poiščejo kompromisno izvensodno poravnalno shemo za vse vpletene. Pobudo so v vednost poslali tudi premierju Robertu Golobu, so danes sporočili iz Društva MDS.

Društvo MDS še vedno zagovarja izvensodno poravnavo. "Zlasti zato, ker je bila država v primeru Nove KBM na dan izbrisa 94,08-odstotni lastnik in NLB 89,04-odstotni lastnik in je predmet poravnave le 5,92 oz. 10,96 odstotka upravičencev, ki niso država in z njo povezane osebe," so pojasnili.

Predlagajo, da se v zakonu opredeli izvensodno poravnavo, v kateri izbrisani delničarji dobijo poplačilo po revidirani knjigovodski vrednosti delnice banke na 31. december 2012, v primeru Banke Celje na 31. december 2013. To za delnico Nove KBM pomeni 4,92 evra, delnico NLB 58,40 evra, delnico Abanke Vipa 23,44 evra, delnico Banke Celje pa 80 evrov. Za obveznice pa predlagajo poplačilo v višini 100 odstotkov.

Obresti se je po njihovih izračunih do sedaj nateklo za 693 milijonov evrov na 963 milijonov glavnice. A v tem znesku je tudi izbrisano lastništvo države. Predvidevajo, da je nedržavnih izbrisanih delničarjev in obvezničarjev največ 30 odstotkov in da se rešitev za poplačilo glavnice išče za do 270 milijonov evrov.

V predlogu, ki ga je danes predstavila neodvisna skupina pravnih strokovnjakov, kritizirajo razmišljanje, da ministrstvo za finance in Banka Slovenije nastopata kot stranski udeleženec v pravdi na strani države, in to, da se v postopke po vzoru denacionalizacije vključi upravne enote. Prerekajo tudi predlog odškodnine po največ nabavni ceni instrumenta.

Ob tem so v društvu kritični še do predloga, da bi Banka Slovenije določala, kateri dokumenti so potrebni za pravdo in da je s tem dovoljen vpogled vanje. Menijo tudi, da Banka Slovenije ne more biti pomočnik sodišča, saj "je sporne ukrepe izvedla in je potencialno odškodninsko odgovorna, kot je ugotovilo tudi Sodišče EU", so zapisali.

BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window