STA novice / Svet EU in Evropski parlament dosegla dogovor glede razogljičenja letalskega sektorja

Kot so sporočili iz Sveta EU, gre za pomemben predlog, katerega cilj je postaviti zračni promet na pot uresničitve podnebnih ciljev EU za leti 2030 in 2050. V luči tega trajnostna letalska goriva po njihovih navedbah predstavljajo eno ključnih kratkoročnih in srednjeročnih orodij za razogljičenje letalstva, njihov razvoj pa trenutno ovirajo nizka ponudba na trgu in cene, ki so še vedno precej višje od cen fosilnih goriv.

Med ključnimi elementi doseženega dogovora so med drugim izpostavili obveznost dobaviteljev letalskega goriva, da od leta 2025 zagotovijo, da gorivo, ki je na voljo upravljavcem zračnih plovil na letališčih v EU, v mešanici s kerozinom vsebuje dvoodstotni delež goriv SAF, od leta 2030 pa mora to vsebovati tudi minimalni delež sintetičnih goriv. Oba deleža se do leta 2050 postopno povečujeta, delež SAF bo moral do tedaj doseči že 70 odstotkov. Ob tem bodo morala letališča zagotoviti primerno infrastrukturo za polnjenje in distribucijo goriv SAF.

V besedilu dogovora so po navedbah Sveta EU spremenjeni nekateri prvotni predlogi komisije, ki se nanašajo na razširitev obsega upravičenih trajnostnih in sintetičnih letalskih goriv, ki so primerna za mešanje s kerozinom. Na področju biogoriv je uporaba razširjena na goriva iz recikliranega ogljika in sintetična letalska goriva (t. i. e-goriva), ki izpolnjujejo merila trajnosti in varčevanja z emisijami v okviru direktive o obnovljivih virih energije. Izjema pri tem so biogoriva iz poljščin in krme.

Dodana je tudi možnost, da pristojni organi v državah članicah odobrijo izjemo od izpolnjevanja teh določb za nekatere lete v primeru resnih in ponavljajočih operativnih težav ali težav pri dobavi goriva. Predlog pa predvideva tudi oblikovanje posebne sheme EU za označevanje okoljske učinkovitosti letalskih prevoznikov, ki bodo uporabljali goriva SAF. Ta bo potrošnike opolnomočila z informacijami, na podlagi katerih bodo lahko sprejeli odločitev za bolj trajnostne lete.

V Evropski komisiji medtem ocenjujejo, da naj bi predlagane spremembe privedle do zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida iz letalskega sektorja za približno dve tretjini do leta 2050 in prinesle koristi podnebju in kakovosti zraka tudi zaradi zmanjšanja drugih emisij.

Kot so navedli, bodo predlagane spremembe zagotovile enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu EU, zagotovile pravno varnost proizvajalcev goriv in pomagale zagnati obsežno proizvodnjo po vsej evropski celini. Prav tako bodo tudi povečale energetsko varnost EU z zmanjšanjem odvisnosti od energentov iz tretjih držav in ustvarile na tisoče novih delovnih mest v energetskem sektorju. Letalski prevozniki EU pa bodo imeli dostop do vedno večjih količin trajnostnega letalskega goriva po vsej EU.

Gre za zadnji v nizu več sprejetih dogovorov na področju prometa v okviru svežnja Pripravljeni na 55 (Fit for 55), med katerimi so tudi dogovori o posodobljenih pravilih o trgovanju z emisijami v letalskem in pomorskem prometu, spodbujanju trajnostnih goriv za ladijski promet in pospešeno uvedbo infrastrukture za proizvodnjo alternativnih goriv.

Delni politični dogovor morata zdaj Svet EU in Evropska komisija potrditi še uradno. Ko bo postopek zaključen, bodo zakonodajne spremembe objavljene v uradnem listu EU in začele veljati s takojšnjim učinkom, so pojasnili v Evropski komisiji.

Kot so poudarili pri Svetu EU, namerava švedsko predsedstvo besedilo čim prej predložiti v obravnavo predstavnikom držav članic, kar pomeni, da bi ga lahko te potrdile na enem od prihodnjih zasedanj sveta.

V torek pa so zadnjo oviro pri sprejetju premagali tudi prelomni podnebni zakoni EU, ki veljajo za ključne pri doseganju ciljev EU, da do leta 2030 zmanjša emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 ter postane podnebno nevtralna do leta 2050.

Na ravni EU se je zaključil zakonodajni postopek za revidirano direktivo o sistemu trgovanja z emisijami (ETS), ki vključuje emisije iz pomorskega in letalskega prometa, nov socialni sklad za podnebje v višini 86,7 milijarde evrov za podporo najranljivejšim pri zelenem prehodu in nov mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), ki bo zagotovil, da bo tudi uvoz plačal pravično ceno ogljika, ter ločen sistem trgovanja z emisijami za goriva za cestni promet in stavbe. To pomeni, da lahko vsi našteti predpisi zdaj tudi začnejo veljati, so dodali pri Evropski komisiji.