STA novice / Odbor DZ zavrnil svetniški predlog novele gradbenega zakona

V Sloveniji se zakonodajalec z legalizacijo nelegalnih objektov ukvarja že od leta 1993, kljub nenaklonjenosti legalizaciji nelegalnih objektov pa obstaja zavedanje, da so črne gradnje del prostora in da je stanje treba pravno urediti, kar pomeni, da jih je treba legalizirati ali porušiti, je izpostavil državni svetnik in župan Žirovnice Leopold Pogačar.

Postopek izdaje dovoljenja za objekte daljšega obstoja na kmetijskih površinah ali v gozdu po njegovi oceni predstavlja v praksi legalen, vendar ustavno vprašljiv obvod pri načrtovanju občinskega prostorskega planiranja in pod vprašaj postavlja smiselnost prostorskega načrtovanja.

Kot je dejala državna sekretarka na ministrstvu za naravne vire in prostor Alenka Kavčič, se dovoljenje za objekt daljšega obstoja ne sme enačiti z gradbenim ali celo z uporabnim dovoljenjem, saj pogojnost dovoljevanja velja ves čas njegove veljavnosti, objektu preneha ta status šele, ko se zanj naknadno pridobita tako imenovano navadno gradbeno in uporabno dovoljenje.

Pogojnost dovoljevanja za objekt daljšega obstoja pomeni, da ga lahko upravni organ razveljavi na zahtevo vlade ali občine brez odškodninske odgovornosti, če je to potrebno zaradi zavarovanja javnega interesa, je pojasnila.

"Dopuščeno je, da se obstoječ objekt vzdržuje in ohranja v funkciji kot v prostoru že dolgo obstaja, tako da ne pride do situacije, ko bi zaradi nezmožnosti vzdrževanja ali konstrukcijskih popravil postal neuporaben ali celo nevaren za uporabnika ter okolico," je dodala.

Ureditev pravnega stanja objektov, zgrajenih po letu 2005, občina po pojasnilih državne sekretarke v postopku izdaje odločbe o legalizaciji nelegalnega objekta na kmetijskem ali gozdnem zemljišču lahko prepreči, če ima tako omejitev zapisano v prostorskem aktu.

"Vlada torej meni, da predlog za dopolnitev gradbenega zakona ni utemeljen, ker ustrezna ureditev v obstoječi zakonodaji že obstaja," je dejala.

Da je trenutna ureditev ustrezna za zaščito kmetijskih zemljišč, se je strinjal tudi državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Darij Krajčič.

Člani odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor so predlog državnega sveta zavrnili. Miroslav Gregorič (Svoboda) je v obrazložitvi glasu sicer podprl stališče vlade, je pa ocenil, da se bo morala vlada "lotiti resne novele gradbene zakonodaje".