STA novice / Namesto energetskega zakona zakon o energetski politiki

Zakon bo glede na osnutek, ki je objavljen na spletnem portalu eUprava in bo do 17. septembra v javni obravnavi, opredelil načela energetske politike države ter s tem dal podlago za oblikovanje politik in ukrepov na področju energetike. Urejal bo pristojnosti in delovanje Agencije za energijo in energetske inšpekcije ter opredelil energetsko infrastrukturo v državi.

Podrobneje kot v energetskem zakonu bo opredeljena prednostna raba energijskih virov in energentov. Cilj je spodbujanje trajnostne rabe energije in večja uporaba obnovljivih virov energije v stavbah ter napravah, kar ima pomemben vpliv na zmanjšanje onesnaževanja in odvisnosti od fosilnih goriv, v osnutku pojasnjuje ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Lokalna skupnost bo morala v vsakem novem lokalnem energetskem konceptu določiti prednostno rabo energijskih virov in energentov.

Prednost bo morala imeti raba obnovljivih virov energije, določen bo vrstni red virov. Najprej se bo upoštevalo sončno obsevanje, nato odvečno toploto, plin obnovljivega izvora in, na območjih s sistemom daljinskega ogrevanja, na koncu toplota iz sistema daljinskega ogrevanja.

Pri gradnji nove stanovanjske stavbe razen v izjemnih primerih ne bo dovoljena vgradnja kotla na zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin.

V strnjenih naseljih ne bo dovoljena vgradnja kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva v enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavbah ter v posameznih delih večstanovanjskih stavb, razen v primerih, ko ne gre za osnovno ogrevanje - torej bodo še dovoljeni npr. kamini za dodatno ogrevanje.

Občine ne bodo smele več podeljevati novih koncesij ali podaljševati obstoječih koncesij za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina.

Odjemalcem zemeljskega plina se ne bo treba priključiti na sistem za distribucijo zemeljskega plina, če bodo dokazali, da se bodo ogrevali na obnovljive vire energije. Prav tako ne bodo plačali pogodbene kazni za odklop od sistema, čeprav so se prej zavezali k priključitvi.

Zahteve za prednostno rabo energije ne bodo veljale za stavbe, ki imajo majhno porabo energije ali ne predstavljajo večjega vpliva na rabo energije, in sicer stavbe z majhno uporabno površino, samostojne stavbe z manj kot 50 kvadratnimi metrov površine, nestanovanjske kmetijske stavbe in stavbe za opravljanje verskih obredov.

Zakon bo na več področjih ohranil določila iz energetskega zakona, med drugim se bistveno ne bodo spremenile določbe glede javne koristi in razlastitve za namen gradnje elektroenergetske infrastrukture.

V zakonu bodo predvidoma nekatere rešitve, ki so bile sprejete lani v času energetske krize. Tako bo lahko vlada v primeru dejanskih ali predvidenih motenj pri oskrbi z elektriko in plinom razglasila nižjo ali višjo stopnjo tveganja. Nižja stopnja bo pomenila pripravo na krizo na področju oskrbe z energijo, višja stopnja pa, da je prišlo do krize ter da so razglašene izredne razmere pri oskrbi s plinom oz. bo v določenem obdobju prišlo do večjega pomanjkanja ponudbe elektrike.

V zakon bodo vnesene tudi evropske zahteve glede obveznega skladiščenja in združevanje povpraševanja po plinu.

Zakon bo predvidoma med izvajalce energetske dejavnosti dodatno glede na sedanjo opredelitev v energetskem zakonu uvrstil shranjevanje električne energije, agregiranje na trgu z električno energijo in dejavnost pridobivanja premoga.

Predvideno je, da bo po uveljavitvi zakona prenehal veljati energetski zakon, iz katerega so bile v preteklosti nekatera področja, med njimi oskrba s plini ter energetska učinkovitost in učinkovita raba energije, že prenesena v ločene zakone.