STA novice / GZS Boštjančiču predstavila svoj predlog mini davčne reforme

"Gre za preizkušene metode, ki so jih v bolj propulzivnih evropskih državah že preizkusili in zabeležili odlične rezultate," je predlagano mini reformo na seji upravnega odbora zbornice utemeljil Šimonka. Kot so ga na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) povzeli v sporočilu za javnost, bi podjetja z njihovimi predlogi ukrepov ohranila finančno in poslovno kondicijo, če je že ne bi izboljšala.

Izhodišča zborničnega predloga mini davčne reforme je predstavil glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. "Zajema predlog uvedbe razvojne kapice pri 2,5-kratniku povprečne plače (5500 evrov), davčne spodbude pri nagrajevanju zaposlenih ter spodbudo rasti inovativnih in hitro-rastočih podjetij," so zapisali na zbornici.

Razbremenitve pri dohodnini v letih, ko se uvaja nov socialni prispevek (ukinitev petega razreda ali dvig meje za vstop v razred z 74.000 na 100.000 evrov), bi po Ivančevih besedah podjetja spodbudile k izplačevanju višjih plač.

Glavni ekonomist zbornice je izpostavil tudi dvig meje za koriščenje davčne olajšave pri varčevanju v drugem pokojninskem stebru z 2600 evrov in 5,9 odstotka bruto plače na 5000 evrov in 10 odstotkov bruto plače ter vzpostavitev tretjega pokojninskega stebra in ugodno davčno obravnavo teh prihrankov.

Izhodišča predloga zajemajo tudi davek na nepremičnine, ki bi bil bolj sorazmerno določen za poslovne subjekte; znižanje davka na kapitalski dobiček in dividende s 25 odstotkov na 20 odstotkov (prvih pet let), z 20 odstotkov na 15 odstotkov (5-10 let) in na 10 odstotkov (10-15 let) ter znižanje efektivne obdavčitve iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb z 19 odstotkov na 15 odstotkov v štirih letih, znižanje stopnje davčnega odtegljaja s 15 odstotkov na 10 odstotkov ter zvišanje olajšave za investiranja s 40 odstotkov na 50 odstotkov.

Ivanc je poudaril, da bi podjetja s takšnim pristopom dosegla višjo rast investicij, ki je potrebna za hitrejšo rast produktivnosti.

Boštjančič je dejal, da "smo v negotovih časih, krize prihajajo ena za drugo". "Posledica je tudi specifična makroekonomska situacija," je dejal in izpostavil nujnost prestrukturiranja tako gospodarstva kot javne uprave. Krizno obdobje sicer minister vidi kot pravi trenutek za izvedbo nekaterih reform, ki so morda tudi manj všečne.