Portal TFL

STA novice / Spremembe evidentiranja delovnega časa v uporabo ob obilo drame (tema)

sobota, 18.11.2023

Ljubljana, 18. novembra (STA) - S ponedeljkom bo kljub zapletu ta teden v uporabi novela zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki narekuje beleženje dodatnih podatkov o delovnem času in uvaja obvezne elektronske evidence za kršitelje. Delodajalci so kritični, prav tako opozicija, ministrstvo za delo pa miri, da bo zakon, če bo treba, kmalu odprlo še enkrat.

Zakon o evidencah delovnega časa je v veljavi od leta 2006, od tedaj velja tudi obveznost vodenja evidenc. A Inšpektorat RS za delo že vrsto let opozarja, da zakonodaja ne omogoča učinkovitega nadzora in kaznovanja kršiteljev ter da so kršitve, vezane na delovni čas, odmore in počitke, med najpogostejšimi na področju delovnih razmerij. To potrjujejo tudi sindikati.

Priprava sprememb zakona ima tako že dolgo brado. Oblikovati jih je začela ministrica za delo v času vlade Marjana Šarca Ksenija Klampfer, v času vlade Janeza Janše je delo nadaljeval njen naslednik Janez Cigler Kralj, ki je osnutek s precej bolj rigoroznimi spremembami poslal na Ekonomsko-socialni svet (ESS), kjer se je zataknil, končno različico pa je s socialnimi partnerji uskladil aktualni minister za delo Luka Mesec jeseni 2022.

DZ je novelo potrdil spomladi, v veljavo je stopila 20. maja, za priprave na uporabo sprememb pa je delodajalcem zagotovila pol leta prehodnega obdobja, tako da se bo začela v praksi uporabljati v ponedeljek.

Ta teden se je sicer špekuliralo o njeni zamrznitvi, za kar se je na predlog delodajalcev zavzel tudi gospodarski minister Matjaž Han, a je minister Mesec zamaknil le usmerjeno akcijo nadzora, ki se bo namesto v ponedeljek začela v prihodnjem letu. Zaposleni in delodajalci bodo imeli zdaj tri mesece časa za pripombe, če bo treba, pa bo ministrstvo zakon nato prilagodilo.

So se pa že aktivirali v opoziciji. Poslanci SDS so v DZ vložili predlog novele zakona o evidentiranju delovnega časa, ki črta vse koalicijske zakonske spremembe. Poslanci NSi pa skušajo vladno novelo ustaviti z dopolnilom k predlogu zakona o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti, ki ga ima danes na mizi pristojni parlamentarni odbor.

Novela sicer s ponedeljkom prinaša več sklopov sprememb (STA jih podrobneje predstavlja v nadaljevanju), izvajanje katerih bo inšpektorat sprva spremljal kot svetovalec, zagon usmerjene akcije nadzora pa inšpektorji načrtujejo v začetku prihodnjega leta.

Definicija delavca

Po novem bo treba evidence voditi za vse delavce, ki na kakršnikoli pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu - pod pogojem, da ga opravljajo osebno in so vključeni v delovni proces delodajalca ali pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca. To pomeni, da bo treba evidentirati tudi zaposlene na avtorskih in podjemnih pogodbah ter študente in dijake (zdaj le zaposlene prek pogodb o zaposlitvi).

Na račun področnih zakonov pa obstajajo izjeme pri evidentiranju delovnega časa, in sicer za funkcionarje, poslance, sodnike in visokošolske učitelje, prav tako evidence zase ne bo treba voditi samozaposlenim. Prav ta "diskriminatornost" močno moti delodajalce.

Nabor podatkov za dnevni vpis v evidenco

Doslej so bili delodajalci dolžni voditi le evidence o številu opravljenih ur in o nadurah, novela pa narekuje še vpisovanje časa prihoda in odhoda delavca z dela ter izrabo in obseg izrabe odmora med delovnim časom, pri čemer bo treba navesti le, ali je bil odmor izrabljen in v kolikšnem obsegu, ne pa denimo tudi, kdaj se je začel in končal. Prav tako bo treba zabeležiti opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela ter v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času, da bo razvidno, ali gre denimo za izmensko ali nočno delo.

V evidenci bo moral biti vpisan tudi tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, da bodo jasno razvidne plus ali minus ure. S tem se želi zagotoviti verigo seštevka in preprečiti popravke za nazaj.

Obveščanje delavca

Delodajalec bo moral delavca o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec pisno obvestiti do konca plačilnega dne, lahko elektronsko. Poleg tega bo imel delavec možnost od delodajalca zahtevati seznanitev s podatki iz evidence enkrat tedensko.

Hramba evidenc

Določena je tudi obveznost delodajalca, da vso dokumentacijo, na podlagi katere se vpisujejo podatki v evidenco, trajno hrani na sedežu oz. kraju opravljanja dela, denimo na gradbišču. Na ta način se ob obisku inšpektorjev ne bo mogel več izgovarjati, da podatkov nima pri sebi, in jih nato dostavljati v prirejeni obliki, kar se je dogajalo doslej. Prav tako naj bi ta sprememba skrajšala inšpekcijske postopke.

Elektronsko vodenje evidenc

Ena največjih sprememb se nanaša na elektronsko vodenje evidenc, ki pa bo kljub sprva drugačnim načrtom obvezno le za delodajalce, ki jim bo pravnomočno izrečena globa zaradi kršenja določb, povezanih z delovnim časom in evidencami, in sicer za dve leti. S tem naj bi inšpektorji lahko boljše nadzorovali delodajalce, ki so v preteklosti kršili delavske pravice. Morebitni popravki oz. naknadne spremembe podatka elektronske evidence bodo morale vsebovati razlog spremembe in čas vpisa spremembe.

Poleg tega bodo lahko elektronsko vodenje evidenc enkrat letno predlagali predstavniki delavcev. Delodajalci se bodo morali do tega predloga opredeliti v 30 dneh, morebitno zavrnitev pa pisno utemeljiti in o njej obvestiti inšpektorat. Tovrstni predlogi naj bi bili lahko tudi indici določenih nepravilnosti v podjetju.

Prenovljene prekrškovne določbe

Novela prenavlja še prekrškovne določbe, in sicer določa višje globe in uvaja pooblastilo inšpektorjem za izrekanje glob v razponu. Za prekrške v zvezi z vodenjem evidenc so določene med 1500 in 20.000 evrov, za prekrške v zvezi z elektronskim načinom vodenja evidence pa od 3000 do 20.000 evrov.

Inšpektor, ki doslej ni prejel evidenc delovnega časa, je lahko delodajalcu izrekel le sankcijo zaradi oviranja postopka, po novem pa ga bo lahko tako kaznoval z globo višini 1500 do 20.000 evrov.

Prav tako na novo so predvidene sankcije za odgovorno osebo delodajalca, in sicer v višini od 150 do 2000 evrov.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window