STA novice / Koalicija s predlogom sprememb referendumske ureditve

S spremembo ustave leta 2013 je bil namreč zakonodajni referendum urejen na novo. Te spremembe so narekovale tudi spremembo zakona o referendumu in ljudski iniciativi, rok za uskladitev pa je potekel že leta 2014. Poleg tega so potrebne tudi spremembe določb glede referendumskega spora, ki jih je zakonodajalcu leta 2018 naložilo ustavno sodišče. Tudi tukaj je rok za uskladitev že potekel, in sicer leta 2019.

Ustavne spremembe so sicer posegle v tri sestavine referendumske ureditve. Tako so zmanjšale število možnih predlagateljev referenduma, določile, v kakšnih primerih je referendum prepovedan, ter uvedle zavrnitveni kvorum. Zakonodajni referendum poslej lahko zahtevajo samo še volivci, referenduma ni več dopustno razpisati o določenih zakonih, za zavrnitev zakona pa je potreba večina, ki predstavlja najmanj petino glasov vseh volivcev. Namesto potrditvenega je bil uveden zavrnitveni model zakonodajnega referenduma. Po novem sistemu je bilo doslej izpeljanih že osem referendumov, zakon pa z njim še vedno ni usklajen.

Poglavitni cilj predloga je tako uskladitev s spremembo 90. člena ustave in zagotovitev spoštovanja odločbe ustavnega sodišča glede celovite ureditve referendumskega spora, predlagatelji navajajo v obrazložitvi. Prav tako so predvidene še nekatere druge spremembe, ki bodo omogočile učinkovitejšo izvedbo referendumskih postopkov.

Predlog povzema besedilo določbe spremenjenega člena ustave, da je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina volilnih upravičencev.

Predlagatelji še navajajo, da se je v zvezi z ugotavljanjem izida referenduma v praksi izpostavila problematika dolgotrajnega čakanja na izide zaradi ugotavljanja števila volivcev na dan glasovanja oz. števila umrlih volivcev. Predlagajo, da bi se število volivcev ugotavljalo osmi dan po glasovanju.

Poleg tega predlog na podlagi ustavne odločbe na novo ureja varstvo pravice glasovanja na referendumu, izhodišča za ureditev referendumskega spora pa je pripravila vladna medresorska delovna skupina. Po veljavni ureditvi je pristojnost referendumskega sodnika podeljena upravnemu sodišču, v primeru izpodbijanja poročila Državne volilne komisije pa vrhovnemu sodišču. Po novem pa bi bili vsi primeri referendumskih sporov v pristojnosti vrhovnega sodišča. V predlog so vključene tudi določbe, ki bi po navedbah predlagatelja pripomogle k hitrejšim in učinkovitejšim sodnim postopkom.

Med drugimi rešitvami predlagatelji izpostavljajo odpravo fizičnih obrazcev v postopku zbiranja 40.000 podpisov za podporo zahtevi za razpis referenduma; podpora volivcev bi se vnesla neposredno v evidenco volilne pravice. Volivci bi podporo oddali na upravni enoti ali na portalu eUprava.

Predlog so v zakonodajni postopek vložili koalicijske poslanske skupine Svoboda, SD in Levica ter nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek. DZ bo splošno razpravo opravil v torek v okviru redne januarske seje. Za sprejem sklepa, da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, je potrebna dvotretjinska večina navzočih poslancev.