STA novice / Tožilci v sredo v enodnevno stavko (ozadje)

Stavkovni odbor, ki zastopa zaposlene na vseh državnih tožilstvih, je 15. januarja sprejel sklep o stavki zaradi neuresničene ustavne odločbe o sodniških plačah. "Med tožilci vladata razočaranje in jeza zaradi nespoštovanja odločbe ustavnega sodišča. To je v neki demokratični, pravni in socialni državi nerazumljivo," je za STA poudaril Boštjan Valenčič, predsednik Društva državnih tožilcev Slovenije.

Stavke se bo po njegovi oceni udeležila večina tožilcev. V sredo bodo za tri ure prekinili delo in se zbrali v prostorih državnih tožilstev. V preostalem delovnem času bodo po navedbah stavkovnega odbora zagotavljali nemoteno delovanje državnega tožilstva med drugim v zadevah, ki so prednostne, nujne in hitre zadeve ter zadeve, vezane na delo drugih organov. Med te denimo sodijo udeležba pri nujnih preiskovalnih dejanjih in na sojenjih v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta prostost.

Po besedah Valenčiča se vlada na stavkovne zahteve še ni odzvala. Ministrstvo za pravosodje prav tako ni odgovorilo na vprašanje STA, kdaj in kako se bodo odzvali na stavkovne zahteve tožilcev. Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, ki ji grozi interpelacija, je 10. januarja, na prvi dan opozorilnega protesta sodnikov, sicer zagotovila, da bo ustavna odločba izvršena, a z zamikom.

Vprašanje sodniških in s tem tožilskih plač naj bi namreč reševali sočasno s plačami zaposlenih v celotnem javnem sektorju, o čemer pogajanja še potekajo.

Tožilci sledijo sodnikom

Višina plače državnega tožilca je skladno z zakonom o državnem tožilstvu določena enako kot plača sodnika ustreznega položaja. Ugotovitve ustavnega sodišča glede plač sodnikov torej veljajo tudi za državne tožilce.

Ureditev plač sodnikov pa je po mnenju ustavnega sodišča v neskladju z ustavnima načeloma sodniške neodvisnosti, ki vključuje tudi materialni vidik, in ustavnim načelom delitve oblasti. Dohodki sodnikov morajo biti tudi stabilni in morajo slediti splošnemu razvoju življenjskega standarda, kar pa se v zadnjih več kot 10 letih ni zgodilo.

Poleg tega ureditev sodniških plač ni primerljiva s plačami zakonodajne in izvršilne veje oblasti. Najnižje uvrščeni sodnik in poslanec se na plačni lestvici razlikujeta za 11 do 13 plačnih razredov, je junija lani ugotovilo ustavno sodišče in zakonodajalcu naložilo, naj neustavnost odpravi do 3. januarja letos.

A se to ni zgodilo. Zato so sodniki med 10. in 24. januarjem protestno delali prilagojeno, kar je pomenilo, da so odpadali že sklicani naroki za glavne obravnave, razen v nujnih zadevah, ki so po ugotovitvah vrhovnega sodišča potekale nemoteno.

Zdaj jim bodo torej s stavkovnimi aktivnostmi sledili tožilci, kar bi prav tako lahko vplivalo na dinamiko sodnih obravnav. Še posebej, če bi sprva triurna stavka dobila nadaljevanje.

Udeležba državnega tožilca je obvezna pri kazenskih postopkih. Stavka tožilcev bo vplivala na kazenske zadeve tako, da bo moral sodnik v primeru odsotnosti državnega tožilca narok preklicati oziroma preložiti, so pojasnili na okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu. V društvu ocene, koliko obravnav bo zaradi stavke preklicanih, nimajo.

O tem, ali po tej sredi nadaljevati stavko, bodo po besedah Valenčiča odločali 1. februarja.

Tudi Državnotožilski svet se bo obrnil na ustavno sodišče

Po Valenčičevih besedah tožilci pripravljajo tudi individualne tožbe proti Republiki Sloveniji v zvezi z neuresničeno ustavno odločbo. Vložil je po njegovi vednosti do sedaj še ni noben državni tožilec.

Na Državnotožilskem svetu, ki je pristojen za samostojnost državnih tožilcev, pa so za STA potrdili, da bodo na ustavno sodišče naslednji teden vložili t. i. amicus curiae, torej mnenje stranke, ki ni neposredno udeležena v postopku, glede neuresničene ustavne odločbe.

O njeni neizvršitvi so 8. januarja obvestili Evropsko komisijo, Evropski parlament, Posvetovalni svet evropskih tožilcev (CCPE), Svet Evrope in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Po besedah Valenčiča so prejem pisma potrdili na OECD in CCPE.

Na Sodnem svetu so na ustavno sodišče 16. januarja sicer vložili zahtevo za novo oceno ustavnosti zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki ureja tudi sodniške plače. Sodišču so še predlagali, naj določi, kako izvršiti ustavno odločbo.

Obenem pa bo v torek na seji glavni odbor Slovenskega sodniškega društva odločal o tem, ali bodo sodniki nadaljevali s protestnimi aktivnostmi.

"Ne gre le za plače," je ob tem za STA dejal Andrej Ekart, podpredsednik sodniškega društva, ki podpira tudi stavko tožilcev. Sodniki so jezni zaradi nespoštovanja načel pravne države, je opozoril. "Na ustavni demokraciji država stoji ali pade. Kdo bo izvršilni in zakonodajni oblasti postavljal meje, če ne ustavno sodišče? Kakšen zgled je to za državljane?" se je vprašal.