nedelja, 28.1.2024
Ljubljana, 28. januarja (STA) - DZ se bo prihodnji teden sestal na redni januarski seji, na kateri se med drugim obeta razprava o predlogu novega energetskega zakona ter spremembah volilne zakonodaje. Pod vodstvom novega predsednika se bo prvič sestala tudi preiskovalna komisije o sumih političnega vmešavanja v delo policije.
Splošna razprava o predlogu novega energetskega zakona
Poslanci bodo v sredo opravili prvo obravnavo predloga novega energetskega zakona. Vlada je z njim, potem ko je veliko vsebin iz obsežnega energetskega zakona zaživelo v ločenih zakonih, prenovilo preostanek nekdaj temeljnega zakona za področje energetike. Obenem je določila zakona prilagodila potrebam zelenega prehoda v energetiki.
A če velik del določil ni sporen, je v delu javnosti in politike završalo ob določilih o prepovedi vgradnje plinskih kotlov za ogrevanje v novih stanovanjskih stavbah, omejitvah pri podeljevanju koncesij za distribucijo plina in prepovedi vgradnje peči na biomaso kot primarnega vira ogrevanja v novih stanovanjskih stavbah v strnjenih naseljih, kakor jih bodo na podlagi enotne metodologije določile občine.
Določilom tako nasprotujejo prizadete interesne skupine, v politiki pa desnosredinska opozicija. V NSi pa tudi v SDS tako trdijo, da ne pristajajo na zeleni prehod na plečih ljudi, po njihovem prepričanju pa gre za poseg v svobodo izbire in za napad na denarnice državljanov. V NSi vlado pozivajo, da zakonski predlog umakne in ga vnovič vloži brez spornih členov, sicer v primeru sprejema napovedujejo zbiranje podpisov za referendum.
Predstavniki vlade in koalicije medtem branijo ukrepe kot ustrezne v luči prehoda na nizkoogljične vire. Kot zagotavljajo, gre le za nov korak pri postopnem prehodu uporabnikov na nove vire.
S spremembo volilnega zakona do odprave omejitev volilne pravice
DZ bo na seji odločal tudi o noveli zakona o volitvah v državni zbor, ki odpravlja omejitev pravice voliti osebam, ki so postavljene pod skrbništvo. Koalicija, ki je predlog vložila, želi vrniti aktivno in pasivno volilno pravico, ki državljanom omogoča voliti in biti izvoljen, približno 3500 osebam z intelektualnimi in psihosocialnimi ovirami. S skrajšanim postopkom obravnave zakona želijo omogočiti, da bi te osebe lahko glasovale že na letošnjih volitvah v Evropski parlament.
Za sprejem zakona je potrebna dvotretjinska večina glasov vseh poslancev. Ker so mu člani matičnega odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo namenili soglasno podporo, je pričakovati, da bo na seji tudi potrjen.
Lotili pa se bodo še enega zakonodajnega predloga s področja volilnih oz. referendumskih postopkov. Koalicija je namreč vložila tudi predlog novele zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki zakon usklajujejo s spremembami ustave iz leta 2013. Te so med drugim uvedle zavrnitveni kvorum in zožile nabor predlagateljev referenduma. Predlog zakon usklajuje še z odločbo ustavnega sodišča glede referendumskega spora.
DZ bo v torek opravil splošno razpravo o predlogu, po kateri bo odločil, ali je primeren za nadaljnjo obravnavo. Za sprejem takšnega sklepa je potrebna dvotretjinska večina glasov navzočih poslancev.
Pred poslanci dva zakonska predloga civilne družbe
Poslanci bodo imeli na mizi tudi dve zakonski besedili, ki ju je vložila civilna družba oz. volivci. Prvi je predlog novele zakona o varstvu okolja društva Eko Anhovo in dolina Soče ter Inštituta 8. marec, ki bo zaostril zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig. Predlog je že podprl matični odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, kjer so člani pritrdili predstavnikom predlagateljev iz Anhovega, ki so opozarjali na veliko obremenitev izpustov na zdravje prebivalstva. Ob tem so na predlog predlagatelja sprejeli nekaj dopolnil, med drugi so iz predloga črtali uvedbo okoljske dajatve.
Iniciativa Glas upokojencev in Inštitut 1. oktober pa sta v zakonodajni postopek vložila predlog zakona za izredno zvišanje pokojnin. Gre za predlog, po katerem bi pokojnine, ki ne presegajo 1000 evrov, zvišali za 20 odstotkov, tiste do 1500 evrov bi bile višje za deset odstotkov, tiste nad 1500 evrov pa za pet odstotkov. DZ bo na seji odločil, ali je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo.
Časovnica dogajanja v parlamentu
PONEDELJEK, 29. 1.
11.00 seja preiskovalne komisije DZ, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov, na kateri se bodo dogovorili o delu; povezava do sklica na portalu DZ: sta.si/qc37X8
12.00 začetek redne seje DZ s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Robertu Golobu in ministrski ekipi; povezava do časovnice na portalu DZ: sta.si/q2YHOZ
TOREK, 30. 1.
9.00 nadaljevanje redne seje DZ, na kateri bodo med drugim obravnavali predlog novele zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2024 in 2025 ter predlog dopolnitve zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju; povezava do časovnice na portalu DZ: sta.si/q2YHOZ
SREDA, 31. 1.
9.00 nadaljevanje redne seje DZ, na kateri bodo obravnavali predlog energetskega zakona; povezava do časovnice na portalu DZ: sta.si/q2YHOZ
ČETRTEK, 1. 2.
9.00 zadnji dan redne seje DZ, na kateri bodo med drugim obravnavali predlog zakona o izrednem zvišanju pokojnin ter predloga novel zakona o javni rabi slovenščine in o osnovni šoli; povezava do časovnice na portalu DZ: sta.si/q2YHOZ
Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija
T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si
PONUDBA
Predstavitev portala
Zakonodaja
Sodna praksa
Strokovne publikacije
Komentarji zakonov
Zgledi knjiženj
Priročniki
Obveščanja o zakonodajnih novostih
TFL AI
TFL IZOBRAŽEVANJA
TFL SVETOVANJE
TFL BREZPLAČNO
Brezplačne storitve
Preizkusite portal TFL
E-dnevnik Lex-Novice
E-tednik TFL Glasnik