STA novice / V treh letih izvajanja načrta za okrevanje več kot 1000 projektov

Načrt za okrevanje in odpornost je Slovenija, tako kot ostalih 26 članic EU, pripravila za koriščenje sredstev iz posebnega finančnega mehanizma EU za okrevanje po velikem gospodarskem šoku pandemije covida-19, v okviru katerega se za financiranje naložb in izvedbo reform v imenu članic EU zadolžuje Evropska komisija.

Mehanizem, vreden skoraj 724 milijard evrov v tekočih cenah, je osrednji instrument nekaj več kot 800 milijard evrov vrednega evropskega sklada za okrevanje in odpornost po pandemiji.

Slovenski načrt za okrevanje in odpornost je bil na ravni EU dokončno potrjen konec julija pred tremi leti, za izvedbo naložb in reform iz vmes revidiranega načrta pa je Sloveniji do konca 2026 na voljo 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 1,07 milijarde evrov posojil.

Evropska komisija je Sloveniji do zdaj v okviru predplačila septembra 2021 in prvih dveh izplačil aprila in decembra lani izplačala 841 milijonov evrov, od tega 531 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 310 milijonov evrov posojil.

Država je medtem končnim prejemnikom na podlagi tega od začetka izvajanja načrta leta 2021 do danes za že izvedene projektne aktivnosti izplačala okoli pol milijarde evrov, glavnino za projekte za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj in povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture.

Zaključenih, v izvajanju oziroma tik pred izvajanjem je čez 1000 projektov, so zapisali na uradu za okrevanje in odpornost, ki kot glavni koordinacijski organ za sredstva iz mehanizma za okrevanje deluje pri ministrstvu za finance.

Med večjimi so na uradu izpostavili projekta Univerze v Ljubljani, to je novo veterinarsko fakulteto in prostore kampusa medicinske fakultete na Vrazovem trgu, projekt dograditve klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in projekt digitalizacije poslovanja ter povezava prostorske, zemljiške in okoljske politike.

Z evropskimi sredstvi za okrevanje in odpornost sta bili v treh letih med drugim nadgrajeni dve železniški progi na odsekih Kranj-Jesenice in Ljubljana-Brezovica ter obnovljeni dve železniški postaji (v Grosupljem in Domžalah).

Zaključenih je bilo sedem občinskih projektov za oskrbo in varčevanje s pitno vodo ter devet projektov odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, zagotovljenih je bilo več kot 600 dodatnih javnih najemnih oziroma oskrbovanih stanovanj na 12 lokacijah po državi.

Z različnimi projekti je po navedbah urada več kot 700 mladih dobilo zaposlitev za nedoločen čas, oblikovanih je bilo 20 konzorcijev podjetij, ki so pripravili svoje strategije digitalnega razvoja.

Poleg tega je bila 204 javnim zavodom s področja raziskovanja in izobraževanja zagotovljena hitra optična spletna povezava, vzpostavljenih je bilo 40 medkrajevnih hitrih optičnih povezav, ki povezujejo podatkovna vozlišča javnih zavodov na področju raziskovanja. poleg tega je 16 vzgojno izobraževalnih zavodov je prejelo 36 robotskih rok, ki bodo učencem omogočile pridobitev dodatnih znanj in veščin za poklice prihodnosti,

Države morajo za pridobitev sredstev EU za okrevanje izvesti reformne ukrepe. Slovenija je po navedbah urada za okrevanje in odpornost od skupno 36 načrtovanih reform izvedla 15 reformnih ukrepov.

Slovenija je sicer prav konec junija Evropski komisiji poslala tretji zahtevek za izplačilo sredstev iz mehanizma za okrevanje. Skupna vrednost zahtevka je 280 milijonov evrov bruto oz. 257,7 milijona evrov neto, če se upošteva septembra 2021 prejeto predplačilo.

Izplačilo tretjega zahtevka, ki je sestavljen iz četrtega obroka za nepovratna sredstva (141,6 milijona evrov) in drugega za posojila (116,1 milijona evrov) in predvideva izpolnitev skupaj osem reformnih mejnikov, na uradu pričakujejo jeseni.