STA novice / GZS pri sprejemanju podnebnega zakona za ohranjanje razvoja

Gospodarstvo po navedbah Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) najbolj skrbi cilj, da mora Slovenija do leta 2045 doseči podnebno nevtralnost. "Prispevek Slovenije je pomemben, vendar z vidika globalnega podnebja zanemarljiv, zato ni smiselno, da država pri doseganju tega cilja prehiteva skupne roke EU," so zapisali. Dodali so, da bi nepremišljeno hitenje lahko ogrozilo zeleni prehod slovenske industrije, njeno zapiranje pa bi ogrozilo družbeno-ekonomski razvoj v državi.

Osnutek zakona nalaga dodatno administrativno breme slovenskemu gospodarstvu, ki ga druge države EU nimajo in s tem zmanjšuje konkurenčnost slovenskih podjetij, so navedli. "Gre za načrt za podnebno nevtralnost, ki ga morajo v skladu z direktivo EU o emisijah iz industrije pripraviti energetsko intenzivne dejavnosti, osnutek podnebnega zakona pa to obveznost širi na vse zavezance, ki trgujejo s toplogrednimi plini," so pojasnili.

GZS je v postopku javne obravnave opozorila, da osnutek ne upošteva pomena in vloge predstavnikov gospodarstva, ki bo nosilo glavno breme izvajanja ukrepov na področju blaženja podnebnih sprememb. Tako v sestavi podnebnega sveta ni predvideno niti eno mesto za predstavnika gospodarstva, sta pa predvideni dve mesti za predstavnike nevladnih organizacij, čeprav ni jasno, kakšne znanstvene in strokovne kriterije morajo dosegati, so zapisali.

Osnutek je po njihovem ponekod dvoumen in nelogičen. Dikcija zasebnih zračnih prevozov ni predvidena v evropski letalski regulativi, kjer obstajajo samo nekomercialni ali komercialni zračni prevozi, zato ni jasno, na kaj se to določilo nanaša. Če gre za komercialne, so ti urejeni v uredbi o vrstah naprav, dejavnostih in toplogrednih plinih, kjer so jasno predpisane letalske dejavnosti, za katere je treba izvajati monitoring emisij.

Določila uvajajo dodatne dajatve, ki po njihovem prepričanju ne bodo zmanjšale emisij, saj je kot kriterij opredeljeno število potnikov, ne pa denimo poraba goriva, dolžina leta in podobno. Po njihovem so neutemeljene in nelogične izjeme. "Tako predlagan člen ne sledi okoljevarstvenim smernicam in je zgolj populističen predlog, ki dodatno zavira razvoj letalstva in povezljivost Slovenije ob hkratnem povzročanju gospodarske škode," so navedli.

Po njihovem je sporna predvidena ukinitev dveh členov zakona o trošarinah, ki opredeljujeta vračilo trošarine za industrijsko komercialni namen. Ukrep vračila trošarine na pogonska goriva je bil leta 2009 uveden izključno z namenom ohranjanja konkurenčnosti slovenske prevozniške panoge cestnega in železniškega prometa, ukinitev pa bi privedla do tega, da bi se slovenski prevozniki oskrbovali z gorivom v tujini, kjer bi bilo cenejše.

"S tem bi bili na slabšem tudi slovenski trgovci z gorivom. Tovorna vozila pa bi kljub temu prečkala Slovenijo in tukaj odvajala izpušne pline. Prevozniški sektor je namreč že obremenjen z drugimi dajatvami in ukrepi zmanjševanja vplivov na podnebje z emisijskimi dajatvami na pogonsko gorivo in cestninjenje. Panoga tako že plačuje davek za zmanjšanje podnebnih vplivov," so nanizali.

Tudi druge države po njihovih navedbah ohranjajo ukrep vračila trošarine na pogonska fosilna goriva, vsaj dokler ne bo dostopna zadostna distribucija široke potrošnje alternativnih goriv. V Sloveniji taka distribucija ne obstaja, prav tako ni še zgrajena ustrezna infrastruktura, zato naj tudi Slovenija sledi zgledu ostalih držav, so še predlagali v GZS.