STA novice / Za pridobitev eko certifikata veljajo številna pravila (tema)

Ekološko kmetovanje je v EU urejeno v vseh državah članicah enako, saj so določena skupna pravila glede pridelave, predelave, skladiščenja, distribucije, označevanja, uvoza, nazora in kontrole ekoloških proizvodov. Da se neko živilo lahko označi kot ekološko, mora ekološki pridelovalec ali predelovalec spoštovati vsa predpisana pravila.

Značilnosti ekološkega kmetovanja

Za ekološko kmetovanje je značilno, da se dopolnjujeta rastlinska pridelava ter živalski vrsti in pasmi prilagojena reja živali, ki sledi načelom skrbi za njeno dobrobit. V živinoreji sta tako prepovedana preventivno zdravljenje in uporaba hormonov, živali pa morajo imeti prost izhod iz hleva, kletke torej niso dovoljene.

Poleg tega tovrstno kmetijstvo sledi naravnim metodam in prepoveduje uporabo lahko topnih mineralnih gnojil, sintetičnih pesticidov in različnih regulatorjev rasti. Prav tako prepoveduje uporabo gensko spremenjenih semen ali krmljenje živali z gensko spremenjeno krmo. Tudi uporaba gensko spremenjenih sestavin in ionizirajočega sevanja pri proizvodnji ekoloških izdelkov ni dovoljena, so pojasnili na zvezi potrošnikov.

Kako do statusa ekološke kmetije?

Nosilci živilske dejavnosti, ki želijo tržiti ekološke pridelke oziroma živila, se morajo vključiti v sistem certificiranja ekološkega kmetijstva pri pooblaščeni kontrolni organizaciji in se seznaniti s predpisi za ekološko kmetijstvo.

Kmetija pa ne more postati ekološka čez noč, ampak mora najprej prestati triletno preusmeritev. Kmetija se mora tako do konca leta prijaviti v kontrolo glede spoštovanja pravil ekološkega kmetovanja in potem kontrolor vsaj enkrat letno opravi temeljit nadzor.

Že v prvem letu preusmeritve mora kmetija spoštovati vsa pravila ekološke pridelave, vendar se izdelki prodajajo še kot konvencionalni-neekološki produkti, saj zemlja oz. živina potrebujejo nekaj časa, da se očistijo vseh sredstev, ki se uporabljajo v konvencionalnem kmetijstvu. V drugem letu vključitve v ekološko kmetovanje se pridelki lahko prodajajo pod oznako "v preusmeritvi", v tretjem letu pa ob nadaljnjem upoštevanju vseh pravil kmetija lahko prodaja svoje pridelke in proizvode kot ekološke, so za STA pojasnili v Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije.

A kot poudarjajo na zvezi, ki združuje okoli 450 od več kot 4000 slovenskih ekoloških kmetij, to velja za vso rejo živine in pridelavo (npr. zelenjava, žita, ...) razen za trajne nasade, med katere spadajo vinogradi in sadovnjaki, kjer se pridelki lahko ponujajo kot ekološki od četrtega leta preusmeritve.

Vse kmetije so ne glede na to, koliko časa so ekološke, kontrole deležne vsaj enkrat letno. V primeru, da je kontrolna organizacija ob letnem nadzoru ugotovila, da pridelovalec ali predelovalec spoštoval vsa veljavna pravila, mu izda certifikat. Na podlagi tega certifikata se potem potrošnik lahko prepriča, da je nek proizvod res ekološki, poudarjajo na ministrstvu za kmetijstvo in upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Nadzor ekološke pridelave in predelave

Ekološke kmetije v EU nadzirajo kontrolne organizacije, ki jih pooblastijo pristojni organi. V Sloveniji nadzor nad ekološko pridelavo in predelavo opravljajo štiri kontrolne organizacije - Bureau Veritas, Inštitut KON-CERT, lKC-inštitut za kontrolo UM, TÜV SÜD Sava -, ki jih je za to pooblastila uprave za varno hrano.

Potrošniki lahko ekološka živila prepoznajo po EU logotipu za ekološko kmetovanje, s katerim morajo biti opremljena vsa predpakirana živila EU, ki se v EU proizvajajo in prodajajo kot ekološka. Da nek proizvod velja za ekološkega, mora sicer vsebovati najmanj 95 odstotkov ekoloških sestavin.

Kot so dodali na Zvezi potrošnikov Slovenije, morajo biti proizvodi poleg logotipa označeni še z unikatno šifro institucije ali organa nadzora in certificiranja ter oznako porekla (surovine) živila iz ekološkega kmetijstva.

Potrošniki se lahko dodatno o verodostojnosti izdelka prepričajo preko spletnega iskalnika ekoloških certifikatov, ki je dostopen na spletni strani kmetijskega ministrstva.

Ekološka živila se sicer v Sloveniji lahko označujejo z izrazom "ekološki", "biološki" ali njunima izpeljankama "eko" ali "bio". "S temi izrazi se lahko označujejo samo tista živila, ki so bila pridelana in predelana po zgoraj omenjeni uredbi in imajo veljaven certifikat," poudarjajo na ministrstvu in upravi.

V Sloveniji imamo vpeljan dvostopenjski nadzor nad proizvodi iz ekološke sheme kakovosti. Pristojnost certificiranja ekoloških proizvodov je v rokah že prej omenjenih štirih organizacij, njihovo delovanje pa redno nadzira uprava za varno hrano tako z inšpekcijskimi nadzori kot s presojami njihovega delovanja.

Lani je bilo v prometu odvzetih skupno 326 vzorcev ekoloških živil, od tega jih je bilo na uvozu odvzetih 44, pri čemer je bil en vzorec neskladen z ekološko zakonodajo. Zanj se je prepovedalo trženje pod oznako "eko", so pojasnili na ministrstvu in upravi.

Goljufij v zadnjem času niso zaznali niti na zvezi potrošnikov, kjer pa poudarjajo, da ne izvajajo rednega monitoringa pridelovalcev/predelovalcev niti niso v zadnjih letih testirali živil na prisotnost pesticidov/gensko spremenjenih organizmov.

Prednosti ekološke prehrane

Ekološki izdelki so praviloma dražji, čeprav na zvezi potrošnikov pravijo, da glede na popise izdelkov v okviru njihovih testiranj in pregledov obstajajo izjeme, kjer so cene izdelkov primerljive s konvencionalnimi. "Odvisno od kategorije izdelkov in kakovosti," so poudarili in dodali, da je pridelava ekološke hrane veliko zahtevnejša in bolj riskantna, kot pridelava, npr. sadja in zelenjave, z uporabo umetnih gnojil in pesticidov.

Kot so poudarili v Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije, raziskave kažejo, da uživanje ekološke hrane pozitivno vpliva na zdravje, k čemur pripomore tudi dejstvo, da je telo manj izpostavljeno in obremenjeno s škodljivimi snovmi v hrani. Med drugim se v ekoloških živilih/pridelkih nahajajo večje koncentracije antioksidantov.

Na zvezi trenutno tudi izvajajo projekt Pravica do zdravja na krožniku, s katerim se zavzemajo za vključevanje lokalne ekološke hrane na jedilnike vrtcev in šol, "da bi imeli vsaj minimalni delež ekološke prehrane na jedilniku vsi otroci, ne glede na njihov socialni položaj".