STA novice / Na GZS kritični do predlaganih sprememb zakona o varstvu okolja

Na GZS poudarjajo, da so investicije v zeleni prehod praviloma večje naložbe, za katere je treba pridobiti več vrst dovoljenj in soglasij, preden se lahko začnejo. Predlog glede na osnutek v javni obravnavi na področju sprememb pri podeljevanju okoljevarstvenih dovoljenj po prepričanju zbornice ne ponuja možnosti pospešitve postopkov, ki so sestavljeni iz več faz in so v prisojnosti različnih ministrstev.

Pri tem spominjajo, da aktualna evropska industrijska strategija predlaga vzporedno vodenje administrativnih postopkov, ki so sestavljeni iz več faz, medtem ko po slovenski zakonodaji ti zdaj potekajo zaporedno, kjer se čaka na eno odločitev, preden se začne odločanje za naslednjo fazo.

Pomanjkljivost osnutka predlagane novele krovnega zakona na področju varstva okolja je po prepričanju GZS predvsem v tem, da ne predvideva načela vse na enem mestu. Ob izdelavi ustrezne dokumentacije, ki je zelo zahtevna in obsežna, namreč ni možno speljati vseh postopkov od izdaje gradbenega do končnega okoljevarstvenega dovoljenja na enem mestu, čeprav o tem, kot pravijo, govorita tako nedavno sprejeti uredba EU o tehnologijah neto ničelnih emisij ter uredba o kritičnih in strateških surovinah.

Predlog zakonske novele glede na osnutek sicer uvaja načelo elektronskega poslovanja, a rokov za uvedbo ni, so opozorili v GZS. Problem vidijo v tem, da je z delitvijo postopkov med ministrstvoma za naravne vire in prostor ter okolje, podnebje in energijo prišlo do več težav, elektronsko poslovanje pa bi jih po njihovem prepričanju lahko rešilo.

Bistvene spremembe v predlagani zakonski noveli se nanašajo tudi na področje ravnanja z odpadki. Pri tem se po opozorilih GZS vztraja na zahtevi, ki so ji na zbornici oporekali že ob sprejemanju prejšnje novele.

Gre za to, da je zahtevano lastništvo nad zemljiščem in opremo za zbiranje, predelavo in odstranjevanje odpadkov, kar bi bil pogoj za pridobitev in ohranitev okoljevarstvenega dovoljenja pri tistih, ki so dovoljenje dobili pred uveljavitvijo sedanjega zakona. Strateški svet meni, da bodo s tem prizadeta ne le velika podjetja, ampak tudi nekateri obrtniki.

Sporna se jim zdi tudi predlagana ukinitev možnosti pridobitve dovoljenja o prenehanju statusa odpadka. To lahko po njihovem prepričanju posebej prizadene podjetja, ki želijo slediti načelom krožnega gospodarstva in čim dlje ohranjati vrednost materialov z njihovo večkratno uporabo. Pri njih je odpadek po predelavi namreč surovina.

Na GZS ocenjujejo, da bo največ težav pri reciklaži plastike in drugih materialov, kjer se dnevno razvijajo nove tehnologije, ki niso predmet skupnih pravil EU. Inovativne postopke recikliranja razvijajo podjetja, ki imajo ustrezno znanje, da merila ustrezno oblikujejo, predlagane zakonske spremembe pa tem podjetjem jemljejo možnost sooblikovanja meril in s tem inovacij, so prepričani v GZS.

Strateški svet za okolje na zbornici se je seznanil tudi z osnutkom uredbe o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov, ki sledi uveljavitvi novele zakona o varstvu okolja, v DZ potrjeni marca. Ta namreč vladi nalaga, da mejne vrednosti emisij za naprave za sosežig z namenom zmanjšanja tveganja za zdravje ljudi in za okolje določi tako strogo, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) za naprave za sežig odpadkov, razen če zaključki o BAT za naprave za sosežig določajo strožje mejne vrednosti emisij.

Predstavnica edine cementarne v Sloveniji, družbe Alpacem Cement iz Anhovega, je pojasnila znano stališče podjetja, da v tem trenutku nikjer na svetu ne obstaja taka tehnologija, ki bi zagotavljala izpolnjevanje vseh zakonodajnih pogojev, in da to ogroža proizvodnjo te strateške surovine v Sloveniji ter s tem okoli 900 delovnih mest.

Strateški svet je zato sprejel sklep, naj GZS pri Evropski komisiji preveri, če je ministrstvo pri njej notificiralo ta zakonski člen, ki izenačuje emisijske mejne vrednosti za sosežig in sežig odpadkov.