STA novice / Odbor DZ za izobraževanje skozi proračunske dokumente

Predlog sprememb proračuna za leto 2026 za ministrstvo za vzgojo in izobraževanje namenja nekaj več kot 2,3 milijarde evrov. Od tega je 1,42 milijarde evrov namenjenih za osnovne in glasbene šole, 604 milijone evrov za srednje šole, 81,9 milijonov evrov za predšolsko vzgojo in 24,7 milijonov za višje in visokošolsko izobraževanje.

Nekaj manj kot 12 milijonov evrov je namenjenih za izplačila zaposlenim, 71,8 milijonov evrov za pomoč šolajočim, torej prehrano, prevoz in šole v naravi. Nekaj več kot dva milijona evrov pa za štipendije.

Za Urad RS za mladino je namenjenih 6,2 milijona evrov, za Inšpektorat RS za šolstvo pa 1,2 milijona evrov.

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je glede na predlog sprememb proračuna za prihodnje leto upravičeno do nekaj več kot 955 milijonov evrov. Od tega je skoraj 425 milijonov evrov namenjenih za znanstveno raziskovalno dejavnost in skoraj 490 milijonov evrov za izobraževanje. Od tega je 466,28 milijonov namenjenih za višje in visokošolsko izobraževanje, 6,3 milijona evrov za univerzitetne knjižnice, 2,5 milijona evrov za študentske domove.

Še 7,5 milijonov evrov je namenjenih za bivanje študentov, nekaj več kot 10 milijonov evrov za pospeševanje tehnološkega razvoja gospodarstva. Sredstva za spodbude najboljšim raziskovalcem pa v predlogu sprememb proračuna niso predvidene.

Za leto 2027 je v predlogu sprememb proračuna za ministrstvo za vzgojo in izobraževanje namenjenih 2,45 milijarde evrov. Od tega 1,5 milijarde evrov za osnovne šole, 616 milijonov za srednje šole, 94 milijonov evrov za predšolsko vzgojo, 25,5 milijonov evrov za višje in visokošolsko izobraževanje in 92,4 milijonov za pomoč šolajočim.

Za ministrstvo za visoko šolstvo je v proračunskih dokumentih za leto 2027 namenjenih 1,1 milijarde evrov. Od tega je 490 milijonov evrov namenjenih za znanost, 566 milijonov pa za izobraževanje. Od tega je za študentske domove predvidenih 4 milijone evrov, za bivanje študentov pa 7,7 milijona evrov.

Vodja sektorja za proračun na ministrstvu za finance Simona Poljanšek je članom odbora DZ za izobraževanje, znanost in mladino uvodoma pojasnila, da s predlogom sprememb proračuna v letu 2026 načrtujejo primanjkljaj v višini 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2027 pa bo primanjkljaj znašal 2,8 odstotka BDP. V letu 2027 se največji delež namenja izobraževanju in športu, socialni varnosti in pokojninskemu varstvu, je dejala.

Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je dejal, da gre za pokrivanje že sprejetih zakonskih obveznosti, med njimi tudi subvencije za vrtce in malice učencev in dijakov, zagotavljanje stroškov za investicije, dvig finančnih spodbud za učiteljski poklic in povečanje sredstev za štipendije. V letu pa 2027 bo začela učinkovati tudi novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. V letu 2026 bodo sredstva za vzgojo in izobraževanje tako predstavljala 13 odstotkov vseh izdatkov državnega proračuna, v letu 2027 pa 13,5 odstotka.

Državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Urban Kodrič je navedel, da sredstva ministrstva za leto 2026 predstavljajo pet odstotkov izdatkov državnega proračuna, v letu 2027 pa šest odstotkov. V primerjavi z letom 2025 se skupna sredstva povečujejo za 22 milijonov evrov, v letu 2027 pa še za dodatnih 117 milijonov evrov. Sredstva bodo po njegovih besedah namenjena krepitvi stabilnega financiranja raziskovalne dejavnosti, podpori odličnim raziskavam, vlaganju v raziskovalno infrastrukturo in opremo ter superračunalnik. Višja sredstva v letu 2027 pa bodo med drugim namenjena dokončanju Fakultete za strojništvo, Fakultete za farmacijo in delu na kemijskem inštitutu.

Vodja finančne službe na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Mojca Ločniškar je pojasnila, da se sredstva za transferje za šolsko prehrano v proračunu znižujejo, saj je manj zahtevkov za subvencije za malice. V letu 2027 pa se ti transferji povečujejo, saj bo začel veljati zakon o šolski prehrani, ki uvaja brezplačna kosila za vse učence.

Prav glede slednjega opozicijski poslanci menijo, da bo za njegovo izvajanje potrebnih več sredstev ter da bodo potrebne tudi investicije v šolske kuhinje in kadre. Logaj je pojasnil, da že zdaj 86 odstotkov učencev kosi v šoli, tako da ni "tako velike krize" pri zagotavljanju prostorov.

Opozicija je oporekala tudi zmanjševanju sredstev za vrtce, nižanju sredstev za osnovne šole in zgolj minimalnemu višanju sredstev za študentske domove. Glede višanja sredstev za dijaške domove pa jih je zanimalo, ali je v to vključena tudi protipožarna oprema.

Logaj je navedel, da so na področju požarne varnosti v dijaških domovih naredili velik premik, podaljšali pa so tudi obdobje za odpravo arhitekturnih ovir, torej namestitev dvigal in podobno.

Kodrič pa je pojasnil, da pomanjkanje študentskih postelj blažijo z različnimi investicijami - nakupom novih prostorov in sanacijo obstoječih v vseh treh največjih univerzitetnih mestih. Hkrati pa so za 40 odstotkov dvignili subvencije za javne študentske domove za najranljivejše študente.