STA novice / Pot do uveljavitve preferenčnega glasu na volitvah v DZ še negotova (I) (tema)

Parlamentarne stranke so soglasje o spremembah volilnega sistema poskušala doseči že na vrhu, ki ga je v začetku julija gostil premier Robert Golob.

Izhodiščni predlog, predstavljen na posvetu, je temeljil na predlogu iz prejšnjega sklica DZ, ki tedaj ni prejel zadostne podpore poslancev. Med drugim je predvideval uveljavitev neobveznega relativnega preferenčnega glasu, ukinitev volilnih okrajev, določitev spolnih kvot, pri čemer bi moral biti vsak spol na listi zastopan s 40 odstotki, pri uvrstitvi kandidatov na zgornji polovici kandidatne liste pa bi veljal sistem zadrge.

"Ta predlog je temeljil na vseh prejšnjih pogovorih s parlamentarnimi strankami in drugimi sodelujočimi v postopku in je predstavljal tisti možni minimalni imenovalec, okoli katerega bi se bilo mogoče poenotiti," je pred začetkom jesenskih usklajevanj o spremembah volilne zakonodaje za STA ocenila državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade, pristojna za odnose med vlado in DZ, Maša Kociper.

Julijski posvet kljub temu še ni dal jasnega odgovora, kako bo politika poskusila doseči spremembe volilne zakonodaje, ter ali jim to lahko uspe še v tem mandatu. Premier Robert Golob je sicer po posvetu ocenil, da je sprememba volilnega sistema uresničljiva.

Zanjo koalicija, ki šteje 52 poslancev, potrebuje dvotretjinsko večino v DZ, torej 60 glasov poslancev. Zadostno število glasov za uveljavitev preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah bo koalicija poskušala iskati predvsem pri opozicijski NSi. Na vrhu parlamentarnih strank so se tako dogovorili, da bodo v NSi do 10. septembra pripravili pisni predlog, ki je zanje sprejemljiv. "Ko bomo ta predlog dobili, bomo lahko z vso gotovostjo trdili, ali so nameni za spremembo s strani vseh omenjenih strank iskreni in tudi ali je izvedba dejansko možna še v tem mandatu," je tedaj ocenil premier.

Predlog NSi z 18 volilnimi enotami na mize parlamentarnih strank

V NSi, ki je v minulem sklicu podprla predlog za uvedbo relativnega neobveznega preferenčnega glasu in ukinitev volilnih okrajev, namreč zdaj problematizira, da bi zgolj ukinitev volilnih okrajev ob obstoječem številu volilnih enot prinesla centralizacijo in ne bi omogočila odločilnega vpliva volivca na sestavo parlamenta. V izhodiščih za pripravo predloga, ki so ga ta teden tudi poslali parlamentarnim strankam, tako predlagajo razdelitev Slovenije na 18 volilnih enot s po približno povprečno 93.000 volilnimi upravičenci v vsaki izmed enot.

Kot so navedli, predlog razdelitve v največji možni meri sledi mejam območnih upravnih enot, statističnih regij in drugih uveljavljenih teritorialnih razdelitev. Z izjemo Mestne občine Ljubljana, katere območje bi razdelili med tri volilne enote, nobena izmed občin ne bi bila razdeljena med več volilnih enot. V eni volilni bi bili dve mestni občini, in sicer Velenje in Slovenj Gradec, v devetih po ena, pet volilnih enot na svojem območju ne bi imelo mestne občine, imele pa bi mesto.

V NSi so v dosedanjih izjavah zagovarjali tudi absolutni preferenčni glas in volitve po pet poslancev iz vsake izmed 18 volilnih enot. Slednje bi skupno število poslancev v slovenskem parlamentu povečalo na 92, kar bi terjalo tudi spremembo ustave in bi bržkone sam proces uveljavitve preferenčnega glasu še zapletlo in podaljšalo.

Pred političnimi akterji usklajevanje o podrobnostih uveljavitve preferenčnega glasu

Za parlamentarce bo, kot kaže, največji izziv poenotenje o številu volilnih enot. Stranke, ki bodo pripravljene sodelovati pri spremembah volilne zakonodaje, pa čaka tudi usklajevanje podrobnosti, med drugim, ali naj bo preferenčni glas relativni ali absolutni, neobvezni ali obvezni, ali se sodelujoče poslanske skupine strinjajo s sistemom zadrge in spolnimi kvotami.

"Do zdaj ni bilo resne debate o tem, da bi bil to obvezni preferenčni glas, ker se večina zaveda, da bi njegova uveljavitev lahko pomenila še večje število neveljavnih glasovnic. Kar zadeva relativni ali absolutni preferenčni glas, pa to ni ključni problem, tudi glede na trditev ustavnopravnih strokovnjakov, da je prag, kot je bil določen v zadnjem predlogu koalicije in enak kot na evropskih volitvah, že tako nizek, da praktično pomeni izenačitev absolutnega in relativnega glasu," je za STA ocenila Kociper.

Parlamentarne stranke so imele o tem sicer doslej različna stališča. V SD so napovedali, da bodo podprli neobvezni in relativni preferenčni glas, naklonjeni bi lahko bili tudi povečanju števila volilnih enot. V Levici podpirajo uvedbo preferenčnega glasu na volitvah v DZ in ukinitev volilnih okrajev. Ocenjujejo, da je ob sorazmerno nizkem pragu ustrezen relativni preferenčni glas, saj da slednjega volivci uporabljajo, če je obvezen ali ne. Odprti so tudi za pogovore o številu volilnih enot.

V največji opozicijski stranki SDS medtem ocenjujejo, da se politika "znova ukvarja s spremembo volilnega sistema in to na slabše". Ukinitev volilnih okrajev v "državi, kjer je eden glavnih problemov pretirana centralizacija", pa je po njihovem mnenju "močan korak v napačno smer". V povečanju števila volilnih enot ne vidijo ustrezne rešitve, želji po čim bolj neposrednem odločanju se da po njihovi oceni približati izključno z dvokrožnim večinskim volilnim sistemom.

Ob neuspešnih usklajevanjih koalicija naprej s svojim predlogom

Če se stranke jeseni ne bodo mogle poenotiti glede predloga, bo Kociper predlagala, da vsaj koalicija poda alternativni predlog. Tudi slednji bi lahko prinesel večje število volilnih enot, najverjetneje 11. A kot pravi, ne želi nič prejudicirati, ker je to stvar razprave v koaliciji.

O tem, ali bi bilo smiselno, da se v primeru neuspešnih usklajevanj v postopek vključi tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, podobno kot je denimo v minulem mandatu pogovore o spremembi volilne zakonodaje vodil njen predhodnik Borut Pahor, pa Kociper odgovarja, da ne ve, kaj bi predsednica lahko dodatno dosegla. "Če se bo tako odločila, se seveda lahko vedno vključi, to je njena pravica. Osebno sicer ne vem, kaj več bi lahko naredila, ker je bil tokrat proces - kar je zame ključna razlika - postopen, vključujoč, vanj smo povabili civilno družbo, volivce in na koncu, kar je verjetno najpomembneje, je to rezultiralo v jasni volji volivcev na referendumu," meni državna sekretarka v premierjevem kabinetu.