STA novice / Revizorji opozarjajo na težave pri uvedbi prihodkov EU iz naslova nereciklirane odpadne plastike

EU se od leta 2021 deloma financira tudi iz naslova nacionalnih prispevkov na podlagi deleža nereciklirane plastične odpadne embalaže. Ta sredstva prispevajo k odplačilu instrumenta EU za okrevanje, obenem pa naj bi tudi spodbujala zmanjšanje potrošnje plastike za enkratno uporabo ter višje stopnje recikliranja in krožno gospodarstvo, so v sporočilu za javnost pojasnili na Evropskem računskem sodišču.

Ta sredstva so sestavljena iz nacionalnih prispevkov, ki se izračunajo po formuli 0,8 evra na kilogram nereciklirane odpadne plastične embalaže. Ker so relevantni podatki na voljo šele po dveh letih, prispevki temeljijo na napovedih, ki se pozneje prilagodijo.

V letu 2023 so tako prihodki iz lastnih sredstev iz naslova plastike znašali 7,2 milijarde evrov, kar je štiri odstotke skupnih prihodkov EU.

Kot je ob današnji objavi poročila Evropskega računskega sodišča ocenil član sodišča, pristojen za revizijo, Lefteris Christoforou, je pri izračunu teh sredstev še vedno preveč slabosti. Zato sodišče poziva Evropsko komisijo k odpravi te slabosti in izkoristi pridobljena spoznanja, ko se bodo pripravljali morebitni novi viri prihodkov EU.

Ukrepi, s katerimi se je spremljalo in podpiralo izvrševanje sredstev, niso bili pravočasni, saj večina držav EU ni bila pripravljena na ta izziv, ugotavlja računsko sodišče. Tako je samo pet držav EU v predvidenem roku preneslo direktivo o embalaži in odpadni embalaži v nacionalno zakonodajo, proti preostalim 22 državam pa je Evropska komisija uvedla postopke za ugotavljanje kršitev.

Ko so prenosi šteli za končane, je zunanji izvajalec opravil pregled skladnosti. Vendar so revizorji v večini primerov ugotovili, da vsaj ena ključna določba ni bila ustrezno prenesena v nacionalno zakonodajo.

Na računskem sodišču opozarjajo, da se lahko reševanje te problematike zavleče za več let. Do takrat bodo države EU verjetno še naprej uporabljale neskladne opredelitve in neustrezne metode zbiranja podatkov, ki vplivajo na izračun njihovih prispevkov, zato revizorji pozivajo Bruselj, naj ukrepa v zvezi s tem.

Revizorji so med drugim ugotovili, da je 22 držav EU za prvo leto izvrševanja lastnih sredstev iz naslova plastike (2021) napovedala nižji znesek od tistega, ki je bil na koncu izračunan na podlagi končnih podatkov. V splošnem je bila skupna količina nereciklirane odpadne embalaže, napovedana za leto 2021, za 1,4 milijarde kilogramov manjša od količin, sporočenih v letu 2023.

Posledično so bila lastna sredstva iz naslova plastika za leto 2021 ocenjena za 1,1 milijarde evrov prenizko in jih je bilo treba za uravnoteženje proračuna izravnati z drugim virom.

Po izsledkih sodišča je samo šest držav članic poročalo o podatkih o recikliranju na točki vhoda v postopek recikliranja, kot se zahteva v zakonodaji, medtem so druge uporabile predvsem podatke, pridobljene na točki izhoda iz obrata za sortiranje.

Revizorji zaradi odsotnosti ustreznih preverjanj opozarjajo, da obstaja tveganje, da se nekaj odpadne plastične embalaže dejansko ne reciklira. "Če se odpadki, prijavljeni kot reciklirani, v resnici sežgejo, zavržejo ali pošljejo na odlagališča, pri tem ne gre le za kaznivo dejanje zoper okolje, temveč so tudi zneski, ki jih je treba plačati v lastna sredstva, neupravičeno manjši," so zapisali.

Prav tako ugotavljajo, da obstaja enako tveganje pri plastičnih odpadkih, ki se izvozijo iz EU, saj države članice trenutno ne morejo preveriti, ali so pogoji za recikliranje v tretjih državah skladni z zahtevami EU. Zato priporočajo ukrepanje za zmanjšanje tega tveganja.