STA novice / Predlog zakona o kakovosti v zdravstvu za vzpostavitev sistema zagotavljanja varnosti bolnikov (tema)

Predlagani zakon med drugim določa vzpostavitev javne agencije in sveta za kakovost v zdravstvu ter ukrepe za upravljanje in razvoj kakovosti v zdravstvu, ureja vrednotenje zdravstvenih tehnologij, uvaja prostovoljno akreditiranje oziroma certificiranje za izvajalce zdravstvene dejavnosti ter določa nadzor za zagotavljanje zakonitosti, strokovnosti, kakovosti in varnosti dela. V zakonu, če bo sprejet, se bodo določile obveznosti posameznih deležnikov v zdravstvu za zagotavljanje kakovosti v zdravstvu.

Država skrbi za predpise in denar, izvajalci tudi za komunikacijo s pacientom

Naloga države bo vzpostavitev, zagotavljanje in izboljševanje celovitega sistema kakovosti v zdravstvu na nacionalni ravni. Ministrstvo za zdravje bo moralo med drugim pripraviti predlog strategije kakovosti na podlagi analize stanja, zagotoviti bo moralo finančne vire in javno objavo rezultatov spremljanja kakovosti zdravstvene obravnave in izkušenj pacientov z zdravstveno obravnavo.

Izvajalci zdravstvene dejavnosti po predlogu med drugim spremljajo kazalnike kakovosti in izide zdravljenja in o njih poročajo, merijo uspešnosti delavcev na področju kakovosti in varnosti ter določijo odgovornosti posameznikov, timov, oddelkov, posameznih dejavnosti. Pacienti bodo imeli pravico do dostopa do podatkov o uspešnosti, kakovosti in varnosti za posamezne izvajalce in storitve.

Morebitni škodljivi dogodek bodo morali razkriti pacientu ali ožjim družinskim članom in se zanj tudi opravičiti. Pri tem pa opravičilo ne pomeni priznanja krivde ali odgovornosti, piše v predlogu. Pacientom, družinskim članom in drugim vpletenim v dogodek bodo morali izvajalci nuditi (tudi psihološko) podporo.

Naloga zdravstvenega osebja je, da nenehno izboljšuje kakovost zdravstvene obravnave in svojega dela "z osredotočenjem na pacienta in njegove ožje družinske člane", prav tako mora zagotavljati medsebojni prenos znanja in izkušenj v stroki.

Izvajalci z deset ali več zaposlenimi bodo morali oblikovati komisijo za kakovost, ki bo štela najmanj tri člane. Njene naloge bodo priprava predloga strategije zagotavljanja kakovosti, vodenje strateških projektov, koordinacija samoocenjevanja in načrtovanje stalnih izboljšav.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije bo odgovoren za vzpostavitev sistema plačevanja zdravstvenih storitev na podlagi doseganja kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave izvajalca. Zahteve po kakovostni in varni obravnavi bo moral vključiti v pogodbe o financiranju zdravstvenih storitev z izvajalci.

Naloge zbornic in strokovnih združenj bodo zlasti sodelovanje pri oblikovanju zdravstvene politike in zdravstvenega sistema na državni ravni, sodelovanje pri oblikovanju nacionalnih kliničnih smernic, ki jih potrdi Zdravstveni svet, pa tudi zagotavljanje stalnega strokovnega razvoja zdravstvenih delavcev. Nevladne organizacije s področja varstva pacientovih pravic pa lahko poleg sodelovanja pri oblikovanju zdravstvene politike skrbijo za opolnomočenje pacientov za odgovorno ravnanje z lastnim zdravjem in odgovorno izrabo zdravstvenih storitev, glede ničelne tolerance do nasilja, organizirajo pa lahko tudi svetovanje in pomoč pacientom pri varstvu njihovih pravic.

Pacienti bodo imeli po eni strani pravico do dostopa do podatkov, po drugi pa naj bi sami sodelovali pri zagotavljanju podatkov, ki jih izvajalci zdravstvene dejavnosti potrebujejo pri izračunu kazalnikov kakovosti, predvsem o doseženih izidih zdravljenja ali glede morebitnih škodljivih dogodkov, še navaja predlog.

Ob varnostnih incidentih ravnati transparentno in hitro

Varnostni incident, kot ga opredeljuje predlog, je nenameren dogodek pri obravnavi pacienta, ki je ali bi lahko škodoval pacientu ob prejemanju zdravstvene oskrbe in ne nastane zaradi njegove bolezni ter bi se ga dalo preprečiti. Lahko nastane zaradi izvedbe ali opustitve izvedbe postopka izvajalca zdravstvene dejavnosti.

Preprečljiv škodljiv dogodek je varnostni incident, ki je nastal zaradi odsotnosti ali pomanjkljive uvedbe sistemskih varnostnih ukrepov pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali ukrepov na ravni države. Opozorilni nevarni dogodek pa je resen nepričakovan varnostni incident pri pacientu pri zdravstveni obravnavi, ki privede ali bi lahko privedel do smrti ali resne fizične ali psihične škode za zdravje pacienta.

Zdravstveni delavec ali druga oseba, ki izve za varnostni incident ali je vanj vpletena, bo morala nemudoma poročati o nastanku varnostnega incidenta pooblaščencu za varnost pacientov. Zaradi razkritja podatkov pa ne bo predmet disciplinskega ali drugih delovnopravnih postopkov oziroma povračilnih ukrepov pri svojem delodajalcu ali agenciji.

Ob nastanku varnostnega incidenta mora izvajalec zdravstvene dejavnosti nemudoma izvesti vse ukrepe za zmanjšanje ali omejitev škode za zdravje pacienta. Najpozneje v 24 urah mora imenovati komisijo za analizo dogodka, najpozneje v 48 urah obvestiti agencijo za kakovost, najpozneje v 45 dneh izvesti analizo vzrokov in načrt ukrepov ter s končnim poročilom seznaniti agencijo, določa predlog.

Najpozneje v 48 urah mora razkriti varnostni incident tudi pacientu ali njegovim svojcem, najpozneje v sedmih dneh pa mu mora na primeren način, tudi z dokumentacijo, pojasniti razloge za nastanek incidenta in vse okoliščine, povezane z njim. Obvestiti ga mora tudi o ukrepih za odpravo oziroma zmanjšanje posledic in ga seznaniti o njegovih pravicah in nadaljnjih postopkih.

Svet pri ministrstvu in samostojna agencija za kakovost

Predlog predvideva, da minister za zdravje ustanovi strokovni posvetovalni organ svet za kakovost, sestavljen izmed strokovnjakov s področja kakovosti v zdravstvu, zdravstvene stroke, zdravstvene ekonomike, organizacije zdravstvenega varstva in predstavnikov civilne družbe. Mandat predsednika in članov Sveta za kakovost traja štiri leta.

Vlada pa bo ustanovila Javno agencijo RS za kakovost v zdravstvu s statusom osebe javnega prava. Pri svojem delovanju bo samostojna in neodvisna, zavezovala jo bodo načela strokovnosti, nepristranosti, zakonitosti in politične nevtralnosti.

Agencija bo med drugim opravljala svetovalne, razvojne, strokovne, izobraževalne, regulatorne, upravne in nadzorne naloge. Med drugim bo določala pogoje upravljanja kakovosti za izvajalce zdravstvene dejavnosti, spremljala in posodabljala seznam minimalnih standardov ter ustreznih zdravstvenih standardov za akreditacijo in certifikacijo izvajalcev, pripravljala bo tudi letno poročilo o kakovosti v zdravstvu, ki ga obravnava vlada, z njim pa se bo seznanil tudi DZ.

Organa agencije bosta svet agencije in direktor. Direktorja in sedem članov sveta bo za petletni mandat imenovala vlada, in sicer v svet tri člane na predlog ministra ter po enega na predlog zdravniške zbornice, zbornice zdravstvene in babiške nege, nevladnih organizacij s področja varstva pacientovih pravic na podlagi javnega razpisa ministra in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Za delo agencije dobrih 800 tisočakov letno

Na agenciji za kakovost predlog predvideva 16 zaposlenih. Šest jih bodo "prenesli" z ministrstva za zdravje, ostalih deset pa naj bi zaposlili v drugi polovici leta 2025.

V letu 2025 tako za plače, stroške najema prostorov, sejnine sveta in druge stroške skupaj predvidevajo 592.710 evrov stroškov, v letih 2026 in 2027 pa po 832.075 evrov stroškov. Dodali so, da je del sredstev že zagotovljen v okviru ministrstva za zdravje in urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu.

Ob tem na ministrstvu poudarjajo, da vlaganje v kakovost zmanjšuje stroške dejavnosti. Študija primera v Sloveniji je pokazala, da strošek padca v bolnišnici z zlomom kolka in posledično vstavitvijo kolčne proteze znaša prek 5000 evrov, "ki bi jih zagotovo smotrneje uporabili, če bi padce preprečevali". Na ravni države bi tako lahko samo pri padcih, kjer pride do zloma kolka in nadomestitve s kolčno protezo, lahko prihranili najmanj 600.000 evrov letno. Dodajajo še, da bodo finančni prihranki vidni šele v prihodnjih letih.

Priporočila niso dovolj

Zakon določa tudi prostovoljno certifikacijo oziroma akreditacijo za izvajalce zdravstvene dejavnosti. "Trenutno so akreditirane praktično vse bolnišnice in klinična centra in je smiselno, da se s takšno prakso nadaljuje. Nikakor pa sam sistem ne sme biti obvezen, temveč morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti pri uvajanju tovrstnih orodij izhajati iz notranjih motivov," so predlagatelji zapisali v obrazložitev zakona.

Po drugi strani na ministrstvu med razlogi za sprejem predloga ugotavljajo, da so bili v preteklosti opredeljeni številni ukrepi za izboljšanje kakovostne in varne zdravstvene obravnave, a so bile to le usmeritve in priporočila, kar pa ne zagotavlja učinkovitega upravljanja in ravnanja s kakovostjo in varnostjo.

Podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) iz leta 2022 kažejo, da več kot eden od desetih pacientov med zdravstveno obravnavo doživi škodljiv dogodek. V državah OECD neposredni stroški zdravljenja pacientov, ki so utrpeli škodo med zdravstveno obravnavo, znašajo približno 13 odstotkov zdravstvenih izdatkov, če izvzamejo napake, ki jih ni mogoče preprečiti, pa se številka zmanjša na 8,7 odstotka zdravstvenih izdatkov.

Tudi ameriški raziskovalni inštitut ugotavlja, da v razvitem svetu v bolnišnici približno vsak deseti pacient doživi škodo za svoje zdravje zaradi napak in približno vsak 150. do 300. zaradi tega umre. "Pri nas take raziskave nimamo, a če prenesemo podatke iz tujih raziskav v razvitih državah, je pri nas v bolnišnicah okrog 35.000 oškodovanih in več kot 1000 umrlih pacientov letno, polovica zaradi napak, ki bi se dale preprečiti, če bi imeli izčrpen sistem varnosti pacientov," so zapisali v predlogu.