STA novice / DZ sprejel nov zakon o detektivski dejavnosti

Poslanci so sprejeli tudi dve dopolnitvi zakona, ki so ju predlagali v poslanskih skupinah Svoboda, Levica in SD.

Novi zakon o detektivski dejavnosti, ki ga je predlagala vlada, po besedah ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja prinaša pomembne izboljšave, ki zagotavljajo večjo pravno varnost in jasnejšo regulacijo detektivskega poklica. Ob torkovi predstavitvi zakona v DZ je poudaril, da ima detektivska dejavnost pomembno vlogo pri zagotavljanju zakonitosti, varnosti in zaščite interesov posameznikov in podjetij, kar še dodatno poudarja potrebo po urejenem pravnem okviru.

"Novi zakon natančno določa, na katerih področjih lahko detektivi zakonito opravljajo svoje delo, kakšna so njihova pooblastila in katere vrste informacij lahko pridobivajo. S tem zakonom zagotavljamo, da bo detektivska dejavnost potekala v skladu z zakonodajo ob hkratnem spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin," je izpostavil Poklukar.

Predlog zakona opredeljuje oblike dela detektivov, ki vključujejo individualno delo, samostojno podjetništvo ter zaposlene v detektivskih družbah. Prav tako prinaša nadgradnjo instituta varnostnega preverjanja in ureditev mirovanja statusa detektiva, odpravo začasnega odvzema licence in prenovo pogojev za začasni odvzem licence ter ureditev postopka pritožb zoper delo detektivov.

Predsednica detektivske zbornice Tina Kramberger je konec tedna za STA pojasnila, da v zbornici zakon podpirajo. Kot pomembno spremembo, ki jo nov zakon uvaja, je izpostavila krepitev inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb zakona. Novo pooblastilo za opravljanje nadzora nad fizičnimi in pravnimi osebami, ki delajo detektivsko dejavnost, inšpektorjem omogoča preprečevanje dela brez licenc.

Osebe, ki delajo brez ustreznih licenc ogrožajo človekove pravice, meni Kramberger. Detektivi z licenco so namreč varnostno preverjeni, imajo opravljen detektivski izpit in se stalno izobražujejo, stalno usposabljajo. Kot pomembno je izpostavila mirovanje statusa detektiva, ki med drugim ženskam omogoča odhod na porodniško.

Skupina 31 detektivov je medtem izrazila zaskrbljenost nad omejevanjem osebne zaznave oziroma njenim enačenjem s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, ki so zanje prepovedani in jih lahko izvajajo le policija in obveščevalne službe.

Zakon med drugim določa, da detektiv lahko pridobiva podatke tudi z osebno zaznavo na javnih krajih ali iz javnih krajev, a le v najmanjšem možnem obsegu, kot je potreben za pridobitev podatkov, za pridobivanje katerih je pooblaščen, in pri tem ne sme izvajati vsesplošne in neprekinjene osebne zaznave. Kot so predlagatelji zakona izpostavili v obrazložitvi teh določb, pa to pomeni, da lahko detektiv izvaja le t. i. statično osebno zaznavo oziroma opazovanje osebe, ki ne sme preiti v neprekinjeno sledenje.

Detektivom se torej dinamično opazovanje postavlja pod izjemo, kar pomeni, da bo njihovo delo v praksi v večini omejeno zgolj na statično opazovanje, je v ponedeljkovem sporočilu za javnost zapisala ena od podpisnic, detektivka Bernarda Škrabar Damnjanović. "Omejitev izvajanja dinamičnega opazovanja bo močno vplivala na kakovost njihovih preiskav, saj bodo naročniki ostali brez možnosti, da bi pridobili dokaze o kršitvah, kar bo nedvomno vodilo do velike premoženjske škode v gospodarstvu," je prepričana.

Poslanci so v torkovi predstavitvi stališč poslanskih skupin na seji DZ izpostavili področja, ki jih nov zakon naslavlja. V SD, Svobodi in Levici so zakon podprli in se v predstavitvi stališč osredotočili predvsem na varstvo pravic. Prepričani so, da zakon jasno postavlja meje, ki varujejo človekove pravice, hkrati pa omogoča detektivom, da svoje delo opravljajo strokovno.

V SDS in NSi so medtem poudarili, da zakonu ne bodo nasprotovali. V poslanski skupini NSi so poudarili, da zakon prinaša dobre rešitve, pušča pa odprta vprašanja glede upravičenosti omejevanja opravljanja detektivske dejavnosti.