STA novice / Znanstveniki in okoljski nevladniki opozarjajo na prepočasno uresničevanje zavez s podnebnih konferenc

V obdobju, ko v številnih državah sveta ekstremni vremenski dogodki postajajo nova realnost, so vse bolj glasna tudi opozorila znanstvenikov in nevladnikov o prepočasnih prizadevanjih držav na globalni ravni glede prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb.

"Kot lahko vidimo, se na podnebnih vrhovih razvite države, med njimi tudi EU, zavežejo za neke dolgoročne cilje, ki jih potem ne izvajajo. V bistvu je najlažje narediti to, da se zavežeš za neke dolgoročne cilje," je pred dnevi na okrogli mizi STAznanost v takšen proces reševanja podnebne krize podvomil okoljski ekonomist in raziskovalec na Avtonomni univerzi v Barceloni Aljoša Slameršak.

Ob tem je opozoril na dejstvo, da se podnebne konference v zadnjih letih izvajajo v državah, ki so "eksistenčno odvisne od prodaje fosilnih goriv", zaradi česar se koordinacija slednjih po njegovi oceni "vodi s figo v žepu". Nič drugače ne bo tudi letos, ko se bodo podnebni pogajalci in voditelji držav prihodnji teden vnovič srečali v z nafto bogatem Azerbajdžanu.

Na lanski konferenci v Dubaju je bilo mogoče, kot je spomnil, slišati tudi izjave predsedujočega dogodku o tem, da ne obstaja nobena znanost, ki trdi, da je treba, če želimo ostati znotraj cilja 1,5 stopinje Celzija globalnega segrevanja, opustiti uporabo fosilnih goriv. "Česar se je treba držati, je ravno zelo hitro opuščanje fosilnih virov energije. To bo rešilo 70 odstotkov celotnega problema podnebnih sprememb. Imeti moramo zelo jasno časovnico, kako bomo opuščali fosilne vire goriv v vseh sektorjih," je poudaril Slameršak.

Da so podnebna pogajanja na globalni ravni še vedno pomembna, pa je na isti okrogli mizi izpostavil podnebni fizik in raziskovalec na Univerzi na Dunaju Blaž Gasparini. Kot pozitiven primer tovrstnih pogovorov, kjer so "se zadeve zelo hitro in dramatično obrnile v pozitivno smer", je izpostavil montrealski sporazum o zmanjšanju in prenehanju uporabe ozonu škodljivih snovi.

Okoljski ekonomist iz nevladne okoljske organizacije Umanotera Jonas Sonnenschein pa je za STA opozoril na nujnost hitrejšega izpolnjevanja zavez čimprejšnje odprave subvencij za fosilna goriva, k čemur so se države med drugim zavezale na lanski podnebni konferenci ZN v Dubaju. "Če vzamemo za primer Azerbajdžan, ki je gostitelj letošnje konference, ta v prihodnjem desetletju predvideva masovne investicije v fosilna goriva, da bi okrepili njihovo proizvodnjo in prodajo," je ponazoril.

Na letošnji podnebni konferenci ZN lahko tako po njegovem mnenju znova pričakujemo prisotnost velikega števila lobistov industrije fosilnih goriv, ki se trudijo, da je vse, kar je sprejeto v končnih dokumentih konferenc, za države "čim manj zavezujoče" in sprejeto s čim bolj ohlapno dikcijo. Čeprav je skeptičen do poteka procesa mednarodnih pogajanj, pa v isti sapi opozarja, da je v luči tega, da so "podnebne spremembe globalni problem, mednarodni proces še vedno edini, ki nas lahko rešuje".

Podnebni vrh v Bakuju bo tudi zadnji tovrstni vrh ZN pred januarsko vrnitvijo Donalda Trumpa na mesto predsednika ZDA. Zanj je znano, da podnebne spremembe že dolgo časa označuje za "prevaro", njegov prvi mandat v Beli hiši med letoma 2017 in 2021 pa je minil tudi v znamenju odstopa ZDA od pariškega sporazuma.

Zaradi Trumpovih groženj, da se bo za isto potezo odločil tudi v novem predsedniškem mandatu, se tako krepi nujnost prizadevanj, da države v Bakuju, torej še pred njegovim uradnim prevzemom funkcije ameriškega predsednika, dosežejo ambiciozen dogovor o novem cilju finančnih sredstev, ki jih razvite države namenjajo za podnebne ukrepe v najrevnejših državah. "Izračuni kažejo, da bodo Trumpove politike povzročile štiri milijarde ton ogljikovega dioksida več kot politike, ki so jo načrtovali demokrati," je ob tem poudaril Sonnenschein.