STA novice / Ministrstvo: Nekatere izjave o pokojninski reformi netočne in zavajajoče

Pokojninska reforma je rezultat številnih usklajevanj z različnimi deležniki in pogajanj s socialnimi partnerji, so na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ponovili v sporočilu, objavljenem na spletni strani.

Na ministrstvu trdijo, da pokojninska reforma ni protidelavska, kar so v petek zapisali v Delavski koaliciji, temveč je prva v zgodovini, ki v večji meri v ospredje postavlja dostojne pokojnine. "Sistem smo zastavili tako, da bo pokojnina znašala približno 70 odstotkov povprečja naših plač v delovni dobi. To je primerjalno glede na druge države in na vse okoliščine v Sloveniji dobro razmerje, ki tudi omogoča stabilnost blagajne," so navedli.

Dodali so, da je reforma v večji meri upošteva dejansko plačane prispevke, zato je bolj pravična. Dodali so, da trditve o neizpodbitnih dokazih o škodljivosti reforme ostajajo brez podlage. "Resnične težave, kot so prenizke plače in visoke obremenitve, zahtevajo rešitve na drugih področjih, ne v pokojninskem sistemu," poudarjajo na ministrstvu.

Odzvali so se tudi na trditev sindikata zavarovalništva, ki je v petek navedel, da dodatni izračuni kažejo, da bo zaradi slabšega usklajevanja čez 35 let kar 80 odstotkov vseh pokojnin nižjih od minimalne plače, danes pa je takih 45 odstotkov.

Na ministrstvu so danes zapisali, da so tako dolgoročne napovedi o minimalni plači in pokojninah neutemeljene, saj se bodo pokojnine še naprej usklajevale - deloma z inflacijo in deloma z rastjo plač. "Če predpostavimo, da na dolgi rok plače rastejo hitreje od inflacije, bo torej ob upoštevanju zakona prav v vsakem od naslednjih 35 let uskladitev pokojnin višja od uskladitve minimalne plače, ki se po zakonu usklajuje samo z inflacijo," so navedli.

Eden od očitkov Delavske koalicije je tudi, da je bila reforma v sedanji obliki poslana v DZ brez resne razprave z delavstvom in upokojenci. Na ministrstvu za delo pa trdijo, da je reforma rezultat socialnega dialoga in več kot pol leta trajajočih pogajanj. "Vlada ni nikogar izločala iz razprav in ničesar ni skrivala. Teza, da sindikalne centrale, ki sodelujejo v socialnem dialogu, ne predstavljajo delavstva, postavlja pod vprašaj celoten socialni dialog med vlado, sindikati in delodajalci," so zapisali.

Dodali so, da je dogovor podpisalo vseh šest sindikalnih central, "vključno s sindikalnimi centralami, katerih člani so nekateri pobudniki referenduma". O reformi pa da so vzpostavili posebno spletno stran in da je na voljo tudi telefonska številka 114.

Po navedbah ministrstva je tudi trditev, da bo inflacija izničila zimski dodatek, neresnična. "Zimski dodatek je nova pravica. Letos bo znašal 150 evrov, nato bo v petih letih zrasel na 250 evrov. Nato se bo usklajeval enako kot transferji posameznikom in gospodinjstvom, torej vsaj z inflacijo. Inflacija ne more izničiti dodatka, ki se usklajuje z inflacijo," so zapisali.

Dodali so še, da varstveni dodatek ostaja socialna pravica za vse z nizkimi dohodki, do njega pa so upravičeni vsi, ki ne presegajo določnega cenzusa. Izjava, da bomo čez 30 let vsi v položaju, ko bi ga potrebovali in bi zanj lahko zaprosili, je po oceni ministrstva neodgovorna, so še zapisali.