STA novice / Inštitut 8. marec s pobudo za dejansko brezplačno osnovno šolo

Po besedah Kovač tudi zaposleni v Sloveniji poleti in ob začetku šolskega leta prihajajo po pakete humanitarne pomoči. "Stroški so tako veliki, da si marsikateri otrok ne more privoščiti ekskurzije. Hkrati težko preživijo," je izpostavila Kovač, kjer v sodelovanju s humanitarnimi organizacijami dlje časa opozarjajo na revščino.

Profesor na oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske filozofske fakultete Damijan Štefanc, ki se je pridružil pobudi inštituta, se je danes zavzel predvsem za javno financiranje učnih gradiv za osnovnošolce. "Ustava nam nalaga, da naredimo ta korak," je poudaril, pri čemer je spomnil na člen, ki narekuje financiranje osnovnošolskega izobraževanja iz javnih sredstev.

Štefanc je izpostavil, da so za dostop do kakovostne izobrazbe pomembna tudi kakovostna učna gradiva, to pa ne sme biti odvisno od socialnega statusa učenca oziroma njegovih staršev. Prav tako je ocenil, da bi učenci učna gradiva morali dobiti v trajno last.

S tem se je strinjala ravnateljica Osnovne šole Majde Vrhovnik Mateja Urbančič, ki se je novinarske konference udeležila v imenu Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije. Učbeniki bi morali otrokom služiti dlje časa. To je po njenih besedah pomembno tudi za vzgojo otrok za uporabo fizičnih knjig. "Trenutno so otroci preveč digitalno usmerjeni," je pri tem dejala Mateja Urbančič.

Tudi v Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) so pobudo inštituta podprli. Direktor centra Goran Forbici je izpostavil, da je javno šolstvo temelj skupnosti. Poleg tega je brezplačna šola lahko tudi pomemben element socialne države. "Igra bistveno politično vlogo pri boju zoper desni populizem in sovražnike javnega," je poudaril Forbici.

Navedel je, da so na britanskem portalu The Guardian ta teden objavili članek, v katerem so spomnili, da ima Slovenija najmanjšo stopnjo tveganja za revščino ali socialno izključenost med otroki v EU, pri čemer so se sklicevali na raziskavo Eurostata. Omenjeni podatki Forbicija veselijo, vendar je pri tem dejal, da imajo takšni podatki predvsem statistično vrednost. "Ampak kaj pa naj s tem počne revni otrok in revni starš," se je vprašal.

Kovač je ob tem dejala, da v Sloveniji še vedno 41.000 otrok živi pod pragom tveganja revščine. "Še vedno možnosti vseh niso enake, zato naše delo še ni končano," je povedala.

Spomnila je, da je socialnoekonomski status močno povezan z doseženo stopnjo izobrazbe. To dokazuje več raziskav, med katerimi je izpostavila raziskavo državnega izpitnega centra iz leta 2020 o pravičnih možnosti izobraževanja v Sloveniji. Med drugim so ugotovili, da ima učenec iz najvišjega socialno-ekonomskega razreda 76-odstotno verjetnost, da se bo vpisal in uspešno zaključil splošno gimnazijo, medtem ko je ta verjetnost za učence iz najnižjega razreda le osemodstotna.