STA novice / Ob obravnavi pokojninske reforme v DZ številni očitki opozicije

Cilj sprememb zakona je prilagoditi sistem na demografske spremembe tako, da bo poskrbljeno tudi za materialno blaginjo upokojencev, je v dopolnilni obrazložitvi predloga novele izpostavil državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija. Spomnil je, da pokojninski sistem temelji na medgeneracijski solidarnosti, težava pa je, da se spreminja razmerje med številom delovno aktivnih prebivalcev in številom upokojencev.

"Leta 1990 je za eno pokojnino prispevalo v povprečju 2,3 aktivnega prebivalca, danes je to razmerje 1,55, leta 2013 je bilo celo 1,38. In glede na demografske podatke se to razmerje ne bo izboljševalo," je poudaril. Spomnil je, da je načrtovano reformo podprlo šest od sedmih sindikalnih central in vse delodajalske organizacije, kar je po njegovi oceni najvišji dosežen kompromis med vlado in socialnimi partnerji glede pokojninske zakonodaje v zgodovini države.

Tudi v poslanski skupini Svoboda sprejetje dogovora o pokojninski reformi s širokim konsenzom ključnih krovnih organizacij ocenjujejo za velik uspeh. V stranki razumejo, da reforma prinaša ukrepe, ki marsikomu niso po volji, a so spremembe nujne in neizogibne, je izpostavil Dean Premik.

Po njihovi oceni so načrtovane spremembe dobre, saj prinašajo vrsto sistemskih ukrepov, ki rešujejo dolgoletna odprta vprašanja ter uvajajo novosti za izboljšanje socialne varnosti upokojencev, zato bodo podprli njihovo nadaljnjo obravnavo. Reforma pa je tudi del zavez Slovenije v okviru načrta za okrevanje in odpornost, je spomnil Premik.

Sprememba pokojninskega sistema je nujna, a mora biti takšna, da bodo imeli upokojenci pokojnine, s katerimi bodo lahko dostojno preživeli starost, mladi pa zaupanje v sistem, da bodo pokojnino nekoč tudi prejeli, pa opozarjajo v poslanski skupini SDS. "Glede na vložen predlog koalicije pa se upokojencem, tako bodočim kot sedanjim, slabo piše," je ocenila Karmen Furman.
V SDS imajo v zvezi s predlogom reforme številne pomisleke, ki bi jih bilo treba nasloviti v nadaljnji obravnavi zakonskega predloga, zato napovedujejo vložitev dopolnil.

Po mnenju skupine nepovezanih poslancev pa pri predlaganih spremembah ne gre za reformo, temveč le za popravke obstoječega pokojninskega sistema, ki ne rešuje izzivov starajoče družbe. A so predlagane spremembe potrebne, podprli so jih tudi delodajalci, sindikati in vlada, je spomnil predsednik Demokratov Anže Logar. "V razvitih demokratičnih državah velja pravilo, da politika ne posega v dogovore, dosežene med socialnimi partnerji na ravni države. Temu načelu bomo sledili tudi poslanci stranke Demokrati," je napovedal. Izrazil je pričakovanje, da bo vlada v postopku sprejemanja novele držala zavezo, dano socialnim partnerjem v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, "in bo z večino, ki jo ima v DZ, zagotovila, da bo predlog sprememb in dopolnitev ostal takšen kot je bil dogovorjen na svetu".

Eden glavnih očitkov poslanske skupine NSi je medtem, da je reforma premalo ambiciozna glede uvajanja drugega pokojninskega stebra, pogrešajo tudi konkretne preračune Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kaj reforma prinaša upokojencem. Drugi steber potrebujemo zaradi preglednosti, krepitve samoodgovornosti in zavedanja, koliko smo ustvarili, pa tudi zaradi razvoja kapitalskih trgov, je menil Janez Cigler Kralj. V NSi v tej fazi ne morejo podpreti nadaljevanja postopka obravnave predloga v DZ, je izpostavil.

Za poslansko skupino Socialnih demokratov je ključno, da ostane prvi pokojninski steber osrednji temelj pokojninskega sistema, drugi pa še najprej ostaja prostovoljen. "Samo močan in stabilen prvi pokojninski sistem je zagotovilo za ohranjanje družbene solidarnosti in socialne varnosti vseh upokojencev," je izpostavil Soniboj Knežak. V poslanski skupini SD ocenjujejo, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, podpirajo tudi dogovor socialnih partnerjev in predlagane spremembe. V prihodnje pa bo treba razmišljati tudi o tako imenovani tretji upokojitveni kombinaciji, ki so jo v socialnem dialogu zagovarjali sindikati, je dodal Knežak.

Po mnenju poslanske skupine Levice pri reformi ne gre le za prilagajanje demografskim spremembam, temveč v njej vidijo preizkus družbenega dogovora o pravičnosti, solidarnosti in dostojanstvu v starosti, je izpostavil Milan Jakopovič. Med ključnimi dosežki je izpostavil ohranjanje pretočnega pokojninskega sistema, v katerem delovno aktivni od svojih plač plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in skrbijo za današnje upokojence.

"V poslanski skupini Levica smo od vsega začetka na stališču, da mora biti pokojninska reforma usmerjena v dostojne pokojnine, ne zgolj vzdržnost sistema. Zato smo sodelovali konstruktivno, a tudi kritično in jasno povedali: ne bomo podprli reforme, če ne bo dostojnost sestavni del enačbe," je dodal Jakopovič v imenu Levice, iz katere prihaja tudi za pokojninsko reformo pristojni minister Luka Mesec.

DZ bo o primernosti predloga reforme za nadaljnjo obravnavo odločal po koncu današnje razprave.