STA novice / DZ razpravljal o predlogu priporočil SDS za pospešitev postopkov prostorskega načrtovanja in gradnje

Medtem ko so bili poslanci največje opozicijske stranke vnovič kritični do počasnih postopkov na področju prostorskega načrtovanja, so v koaliciji prepričani, da se priporočila SDS v veliki meri že izvajajo.

Kot je opozoril poslanec SDS Andrej Kosi, so v Sloveniji postopki priprave in sprejetja prostorskih aktov kljub nedavni spremembi prostorske zakonodaje še vedno predolgi, zaradi kompleksnosti področja in številnih udeležencev pa je prostorsko načrtovanje v primežu birokratskih postopkov.

"Državni nosilci urejanja prostora so obremenjeni s številni postopki priprave občinskih prostorskih načrtov, njihovo delovanje je posledično prepočasno in neodzivno, mnenja prostorskim aktom se ne izdajajo v predpisanem roku. Prav tako državni nosilci urejanja prostora velikokrat podajo nasprotujoče si zahteve, zato so potrebne večkratne uskladitve," je nanizal

Po njegovih besedah k dolgotrajnosti postopkov prispevajo tudi dlje časa trajajoče študije in postopki presoje vplivov na okolje, kadrovske težave v nekaterih občinah in pomanjkanje prostorskih načrtovalcev. "Sprejetje prostorskih načrtov podaljšujejo tudi številne pripombe javnosti. Čeprav je sodelovanje javnosti pri prostorskem načrtovanju zelo pomembno, se v praksi dogaja, da se na javnih razgrnitvah podajo številne pripombe, ki jih je potrebno obravnavati. V nekaterih primeri pa se sprožijo tudi upravni spori, kar znatno podaljšuje izvedbo prostorskih načrtov. Prav tako se ubadamo z dolgotrajnimi in zahtevnimi postopki pri pridobitvi gradbenih dovoljenj," je ocenil.

V luči reševanja problematike so v SDS pripravili 13 priporočil, v katerih med drugim predlagajo pripravo enega zakona, ki bi združeval tako prostorsko planiranje kot graditev z namenom, da bodo postopki poenostavljeni, preglednost in učinkovitost pa večji. Predlagajo tudi enotno javno dostopno bazo smernic in podatkov, iz katere se pripravi državni in občinski prostorski načrt, ter digitalizacijo celotnega postopka prostorskega načrtovanja in graditve. Med predlogi pa je tudi ta, da se v okviru sprememb prostorske zakonodaje lokalna skupnost aktivno vključi že v zgodnjih fazah priprave prostorskih aktov, v postopke javne razprave pa naj se vključi le zainteresirana javnost znotraj območja spremenjenega prostorskega akta.

V SDS bi si želeli tudi določitve časovno omejenega obdobja treh let za izvedbo legalizacij objektov, po izteku katerega se postopki zaključijo. Ob tem predlagajo tudi vzpostavitev uradne evidence nelegalnih objektov ter uvedbo poenostavljenega postopka za objekte, kjer legalizacija ni sporna. Objekti, ki jih ni moč legalizirati, pa bi se rušili v roku šestih mesecev.

Državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Miran Gajšek je v predstavitvi mnenja vlade poudaril, da predlagana priporočila identificirajo težave, ki so zaznane v praksi, ter izpostavljajo že znane izhodiščne točke, ki so jih, kolikor je bilo mogoče, upoštevali pri pripravi nedavno sprejetih novel zakona o urejanju prostora in gradbenega zakona, ki sta v veljavi od sredine oktobra.

"Podani predlog priporočil ne zajame celotne širine in kompleksnosti problematike urejanja prostora in graditve, zato vlada meni, da je treba predloge še naprej obdelovati in strukturirati širše ter bolj celovito, če v resnici želimo prenovo sistema urejanja prostora in graditve," je bil jasen Gajšek. Glede predloga o enotnem zakonu pa je spomnil, da je minister za naravne vire Jože Novak v državnem zboru že izrazil stališče, da bi bilo treba to narediti v prihodnjem mandatu.

Razpravo o združitvi prostorske in gradbene zakonodaje, ki sta v praksi neločljivo povezani, so v predstavitvi poslanskih stališč pozdravili v skupini nepovezanih poslancev. "Pomemben korak je tudi vzpostavitev digitalne vstopne točke, ki bo omogočila enostaven pogled v vse prostorske podatke, in okrepitev vloge občin pri tolmačenju skladnosti objektov s prostorskimi akti," je dejal njihov poslanec Tine Novak. Za izvedbo digitalizacije v postopkih izdaje gradbenih in okoljskih dovoljenj pa so se zavzeli tudi v NSi in ob tem poudarili tudi nujnost sprejema občinskih prostorkih načrtov v šestih mesecih.

Da je razprava o odpravi ovir in poenostavitvi postopkov na področju prostorskega načrtovanja in graditve dobrodošla, saj predstavlja pomemben korak k modernizaciji sistema in ustvarjanju preglednejšega, hitrejšega ter uporabniku bolj prijaznega okolja, pa so menili v Svobodi. Je pa ob tem poslanec iz njihovih vrst Miha Lamut spomnil, da so številne rešitve, ki jih predlagajo v SDS, med njimi poenostavitev prostorskih aktov, prenos določenih pristojnosti na občine, digitalizacija postopkov ter jasnejša pravila glede gradnje, že del novel zakonov o urejanju prostora in gradbenega zakona.

V priporočilih SDS pa nekaj uporabnih in koristnih poudarkov vidijo tudi v poslanski skupini SD. Med temi so izpostavili potrebo po vzpostavitvi enotne digitalne vstopne točke, javne baze smernic in integracijo evidenc, več predvidljivosti za manjše stanovanjske posege in jasnejša pravila, da drobna odstopanja med projektom in izvedbo ne rušijo uporabnih dovoljenj. So pa med drugim izrazili zadržek do predlaganega zožanja sodelovanja javnosti.

"Sodelovanje ljudi ni ovira, temveč varovalka pred slabimi odločitvami. Če želimo manj sporov in hitrejše postopke, moramo javnost vključiti pravočasno," je dejala poslanka Mojca Šetinc Pašek. Da priporočila SDS razumejo kot klic k odstranjevanju različnih varovalk v zakonodaji pod tezo, da gre za odpravljanje administrativnih ovir, in izključevanju javnosti, pa je v imenu Levice dejala poslanka Nataša Sukič.

V razpravi so poslanci iz vrst SDS nadaljevali z nizanjem očitkov vladi, da je aktualna vlada naredila zelo malo na področju odprave ovir za hitrejšo graditev objektov. "Zaradi dolgih postopkov so v krču investicije, ki so pomembne za državo in njen razvoj," je bil kritičen poslanec Zvone Černač.
Nataša Avšič Bogovič iz Svobode pa je izpostavila, da v priporočilih vidijo še enega izmed populističnih poskusov ustvarjanja vtisa, da vlada na področju prostorskega načrtovanja ne dela nič, čeprav je resnica ravno obratna.