STA novice / DZ skozi predlog za hitrejše oblikovanje odbora o bančnih izbrisih

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Gordana Pipan je povzela, da je zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki se je uveljavil sredi leta 2024, uvedel ukrepe za zaščito imetnikov podrejenih obveznic in lastnikov bank, med drugim tudi institut predhodnega mnenja, ki ga bo izdelal sedemčlanski odbor.

To mnenje bo po njenih besedah pomemben dokaz v sodnih postopkih, v katerih se bo ugotavljalo, ali so nekdanji imetniki utrpeli škodo zaradi sanacije bank v letih 2013 in 2014 ter v kolikšni meri. Na tej podlagi bo vlada lahko določila shemo poravnav, ki predvideva izplačilo 60 odstotkov priznane škode.

"Pri izvajanju tega zakona se soočamo s težavo, ki jo želimo nasloviti s to novelo. Postopek za sestavo odbora, ki se je začel avgusta 2024, traja že več kot leto dni in glede na trenutni razvoj dogodkov ni jasno, kdaj bo odbor imenovan. Vzrok je v tem, da nekateri predlagani kandidati ne ustrezajo kriterijem," je poudarila.

Predlog novele tako dopolnjuje zakon na način, da pristojnemu sodišču daje pravico, da samo izbere kandidate za odbor za pripravo predhodnega mnenja, če upravičeni predlagatelji še naprej predlagajo osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev in je sodišče zato že zavrnilo njihove predloge.

"S tem se bo preprečilo stanje, ko upravičeni predlagatelj s stalnim predlaganjem neustreznih kandidatov preprečuje, da bi se odbor sploh oblikoval in začel delo," je ocenila Mateja Zupan Josipović iz Svoboda in predlogu v imenu poslanske skupine napovedala podporo.

Podporo predlogu so napovedali tudi v SD. Soniboj Knežak je povedal, da je novost jasnejša in bolj izvedljiva ureditev procesnih pravil. "Ključno je, da se vzpostavlja ravnotežje med pravico posameznika do učinkovitega sodnega varstva in potrebo po stabilnem delovanju finančnega sistema," je dodal.

Rado Gladek iz SDS je spomnil, da zakona niso podprli in da imajo do njega še danes resne vsebinske in sistemske pomisleke. Predlog novele pa po njegovem pa ne posega v vsebinske dileme, saj gre za tehničen in procesni popravek enega člena zakona, katerega namen je, da se omogoči dejansko izvajanje že sprejete zakonske ureditve. Predlogu ne bodo nasprotovali, je dejal.

Jožef Horvat iz NSi pa je napovedal, da bodo glasovali proti, tako kot so glasovali že pri prvotnem zakonu. "Ni jasno, zakaj sploh rabimo poravnalno shemo ter zakaj je določena omejitev izplačila škode na 60 odstotkov, če pa se izkaže, da je bila škoda v resnici bistveno večja," je pojasnil.